Nisem kateri od tistih voltairjanskih kritičnih intelektualcev, ta diskurz mi je zaklenjen. Ukvarjam se pač s tem, da delam verze, tako kot dela na primer čevljar obutev.
Častni gost letošnjega festivala Dnevov poezije in vina (drugi je nizozemski pesnik Toon Tellegen) sam nase ne gleda toliko na pesnika, ampak prej obrtnika. "Prvič poudarjam tehnično delo z besedami, o drugem pa je nemogoče govoriti. Vse drugo je tudi zame skrivnost. Kaj vse to je, od kod pride ... stvari ne bi rad mistificiral, zato se izogibam govoriti o tem. Nisem kateri od tistih voltairjanskih kritičnih intelektualcev, ta diskurz mi je zaklenjen. Ukvarjam se pač s tem, da delam verze, tako kot dela na primer čevljar obutev."
Milan Jesih, ki mu je posvečena razstava naslovnic njegovih zbirk v ptujski knjižnici, se literaturi posveča štiri desetletja. V teh se je podpisal pod obsežen pesniški opus, več dram in 40 prevodov pomembnih del svetovne književnosti. V zbirki Beletrina so ob festivalu izdali zajetno knjigo Jesihovih zbranih del z naslovom Zbrane zbirke. Delo obsega vse pesnikove zbirke, nekaj pesmi, ki vanje niso bile zajete, pa tudi nekaj novih pesmi, ki bodo v knjižni izdaji najverjetneje izšle prihodnje leto. Kako se je skozi 40 let spreminjal njegov pesniški izraz? "Razume se, da se v štirih desetletjih človek razvija, razvijajo pa se tudi okoliščine, v katerih živi. Zamenjala se je celo zastava. Ob vsem tem ne bi smelo biti presenetljivo, da se je spreminjala tudi poezija iz neke parodičnosti v resnejšo zavezanost."
Kako prevajanje vpliva na pesnikov izraz?
Da se je pri pesnjenju obračal k formalno urejenemu, stopično organiziranemu, rimanemu verzu, so po njegovem mnenju pripomogli tudi prevodi. Po štirih desetletjih ukvarjanja z jezikom je Jesih prevedel nekaj 10.000 verzov, večji del za gledališče, kar 15 je del Williama Shakespeara. Da se je posvetil tudi dramatiki, je po njegovih besedah "pač naneslo", k temu pa sta pripomogla tudi okolje in šola.
Ko je bil še v šolskih klopeh, se spominja, se je literaturo mnogo bolj cenilo. "Zdelo se mi je, da opravljam častno delo, ki me je zanimalo. Poleg tega pa je bilo za zafrustriranega fantka izziv to, da lahko poskusi, ne da bi nastopal," pravi. Ugled literatov v slovenski družbi je začel očitno padati po osamosvojitvi. Literatu se zdi v tem kontekstu 'zelo zdravo', da so se literati vrnili za svojo ustvarjalno mizo, po drugi strani pa bi pričakoval, da bi tisti, ki so odgovorni za druge stvari, te opravljali tako, kot je treba.
Da bi po poeziji poseglo več bralcev
Omenjeno razstavo naslovnic Jesihovih pesniških zbirk in dram bodo v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju odprli danes ob 18.00, ogledati pa si jo bo mogoče do septembra. Z razstavo želijo svoje uporabnike spodbuditi k izposoji zbirk poezije, saj opažajo, da po njih segajo le redki bralci. V okviru festivala Dnevi poezije in vina bo v Ptujski kleti v soboto potekala tudi okrogla miza o Jesihovi poeziji, na kateri bosta poleg pesnika sodelovala še David Bedrač in David Bandelj.
Nisem kateri od tistih voltairjanskih kritičnih intelektualcev, ta diskurz mi je zaklenjen. Ukvarjam se pač s tem, da delam verze, tako kot dela na primer čevljar obutev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje