Osrednja slovesnost, ki sta jo napovedovala že dan odprtih vrat na rojstni domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani in literarni večer v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, je bilav soboto dopoldne v Senožetih, kraju, kjer je pisatelj živel in ustvarjal zadnjih deset let. Odprtju spominske delovne sobe Miška Kranjca je sledila državna proslava, ki se je je udeležil tudi predsednik Danilo Türk.

Mali človek kot metafora človeškosti
"Pripadam generaciji, ki je doživljala delo Miška Kranjca zelo naravno. Odraščali smo v času, ko je bilo vprašanje socialne pravičnosti osrednje vprašanje v družbi. Prav Miško Kranjec pa je bil eden največjih poetov ideje socialne pravičnosti. Bil je velik pisatelj, ki je razumel bistvo človeka, ki ga je opisoval in poznal dušo krajev, kjer je bival in deloval," je na današnji proslavi povedal predsednik države.

Miško Kranjec je v svojih črticah, povestih, novelah in romanih obravnaval prekmursko kmetsko tematiko. Dela, kot sta Strici so mi povedali in Povest o dobrih ljudeh ne izpostavljajo neizobraženosti, skromnosti in zaostalosti, temveč skozi topel pogled na ljudi v svojih literarnih junakih odkrivajo nekakšno vsesplošno človeškost in ljubezen do življenja, ki ne zamre niti v težkih razmerah. Kranjec je objavil več kot 50 knjig in tako ustvaril enega izmed najbolj obsežnih opusov slovenske književnosti, po njegovih delih pa so posneli tudi nekaj filmov in televizijskih nadaljevank.

Optimizem iz ravnic
Kot je še povedal predsednik Danilo Türk, je Miško Kranjec pisatelj, ki je spodbujal optimizem, čeprav je opisoval spomine na težke čase, vendar s tem ni prebujal v bralcu pesimizma ali navajal k umiku. "Njegovo je delo vere v človeka, delo o tem, kako lahko človek izboljša svoj položaj", ki je po mnenju predsednika aktualno še danes in bo kot tako tudi ostalo.

Danilo Türk je Miška Kranjca opisal kot velikega pisatelja, ki je razumel dušo človeka in krajev, ki jih je opisoval, ob tem pa je vselej ohranjal optimizem, ki je potreben človeku, da preživi in gre naprej. Njegovo delo nam bo tako ostalo v spominu kot delo o težkih časih in razmerah, vendar nikoli kot delo, ki bi navajalo k pesimizmu ali umiku. To je bilo delo vere v človeka, delo o tem, kako človek lahko izboljša svoj položaj.

Nepretrgana vez
Kranjec je v Senožetih, kraju v občini Dol pri Ljubljani, živel zadnjih 10 let življenja in tam napisal njegovo najbolj znano delo Strici so mi povedali, ki je zaživelo tudi v filmski različici. V sobi, ki je zdaj odprta tudi za širšo javnost, je še vedno pisalna miza, na kateri je ustvarjal, med drugim pa tudi kopije njegovih oljnih slik na platnu.

Rodil se je 15. septembra pred 100 leti v Prekmurju v Veliki Polani. V Senožetih je ustvarjal zadnjih deset let, a je bil, tudi po njegovem pisanju sodeč, zelo navezan na prekmurske ravnice. Ostal je povezan s svojim rojstnim krajem, sledili pa so mu tudi prebivalci Senožetov. Napletla se je vez med obema krajema, ki je prerasla v prijateljstvo med njunimi prebivalci, čemur smo priča tudi danes, ko smo se zbrali ob obletnici Kranjčevega rojstva, je dejal župan Občine Dol pri Ljubljani, Primož Zupančič.

L. Š.