Od takrat je to mladinsko bralno gibanje preraslo v vseslovensko, vanj pa so vključeni tudi slovenski šolarji čez mejo in otroci Slovencev po svetu. "Bralna značka je edinstvena v svetovnem merilu, podobnega množičnega branja predvsem osnovnošolske mladine ne najdemo nikjer na svetu," je na Prevaljah povedal predsednik republike in častni pokrovitelj Bralne značke Danilo Türk.

Zapiski in tri pesmi na pamet
Pobudnika branja za bralno značko, ki se je najprej imenovala Prežihova značka, sta bila profesor slovenskega jezika na prevaljski osnovni šoli Stanko Kotnik in koroški pisatelj Leopold Suhodolčan. Prve značke, ki se je takrat imenovala Prežihova značka, so podelili 22. maja 1961 mladim bralcem iz osnovnih in srednjih šol, razdeljenih na stopnje po starosti. Ti prvi "značkarji" so morali ob branju vsakega proznega dela pisati zapiske. Za vsako stopnjo posebej je bilo določeno, kaj so morali zapiski vsebovati. Iz pesniške zbirke, ki jo je bralec prebral, pa se je moral na pamet naučiti tri pesmi po lastni izbiri.

Gibanje za bralno značko se je od teh prvih korakov razširilo po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu, v branju predlaganih knjig sodelujejo tudi vrtci in srednje šole. Predsednik Türk je poudaril, da so v bralno značko vključene skoraj vse osnovne šole, po programu bralne značke pa bere kar 65 odstotkov vseh osnovnošolcev. Gibanje ima po Türkovih besedah tudi širši pomen, saj so se tudi zaradi bralne značke razvile sodobne šolske knjižnice in nastala vrsta novih knjižnih zbirk za otroke in mladino. V okviru bralne značke se cele generacije mladih že 50 let srečujejo s slovenskimi pisatelji, ilustratorji in drugimi ustvarjalci.

Bomo dobili muzej Bralne značke?
Tudi Primož Suhodolčan, eden najbolj branih slovenskih mladinskih pisateljev in sin pobudnika gibanja, je povedal, da je Bralna značka nekaj posebnega in predstavlja stvar, po kateri se lahko Evropa zgleduje po Sloveniji. Suhodolčan je še dodal, da ob številnih nastopih po šolah ugotavlja, da branje med mladimi ne upada: "Mogoče berejo drugačne knjige, ampak še vedno se navdušujejo nad dobro, veselo in zabavno knjigo."

Prireditve na Prevaljah so se udeležili tudi predsednik Bralne značke Igor Saksida in dva nekdanja predsednika, Tone Partljič in Slavko Pregl. Saksida je povedal, da se Bralna značka ne dogaja v Ljubljani in ni odvisna od predsednika, ampak "brbota" po vsej Sloveniji med stotisoči otrok in 5.000 mentorji, Partljič pa je skupaj z drugimi udeleženci ugotavljal, da mladi ob vseh novostih še vedno radi berejo.

Slovesnost ob 50-letnici bralne značke so pripravili na Osnovni šoli Franja Goloba, udeležilo pa se je je tudi 173 letošnjih zlatih bralcev s Koroške, ki so vsa osnovnošolska leta uspešno brali za bralno značko. Ob jubileju je bil izdan tudi zbornik Branje je potovanje, ki obsega okrog 350 strani, ki jih krasijo barvne ilustracije iz zbirke Izvirne ilustracije mladinskih del. Občina Prevalje, ki skupaj s šolo bdi nad idejo in zapuščino Stanka Kotnika in Leopolda Suhodolčana, je začela ob 50-letnici udejanjati tudi zamisel o osrednjem slovenskem muzeju Bralne značke.