mumini sodijo med klasike mladinske književnosti in letošnja 100. obletnica rojstva njihove ustvarjalke je bila pravi razlog za praznovanje.

Švedsko govoreča finska pisateljica in ilustratorka Tove Jansson je ena najvidnejših svetovnih avtoric na področju mladinske književnosti. Ilustraciji in slikanju se je posvetila že v najstniških letih in ju izmojstrila na študiju v Stockholmu, Helsinkih in Parizu. Zaslovela je z zgodbami o muminih, ki že več kot pol stoletja navdušujejo otroke po vsem svetu.

V Skandinaviji in marsikje drugje po svetu so zgodbe o muminih klasika mladinske književnosti in ni otroka, ki jih ne bi poznal, manj poznani pa so med slovenskimi bralci. Čeprav je dobitnica številnih uglednih nagrad med njimi na neki način prisotna že desetletja, saj je svoje prvo mednarodno priznanje, prestižno Andersenovo nagrado, prejela leta 1966 ravno v Ljubljani.

Odslej bolj prisotni tudi pri nas
Ljubeča, pravičniška, razmišljujoča, neustrašna in nadvse hudomušna pravljična bitja so nekakšni trolčki, ki mimogrede zlezejo pod kožo tako majhnim kot velikim, zato ne preseneti, da so njene knjige – podpisuje se pod okrog trideset del za otroke in odrasle – prevedene v štirideset jezikov. Tudi v slovenščino je prevedenih več knjig o mumintrolih: Čarodejev klobuk, Zima v Mumindolu, Vražja kresna noč in Komet prihaja, ki so izšli pri založbi Mladinska knjiga, Nevidni otrok in druge zgodbe, ki jo je izdala založba Modrijan, pri založbi Sanje pa so v čast 100-letnice rojstva Tove Jansson začeli izdajati serijo barvnih stripov o muminih z zastavonošama Mumin in morje in Mumin se zaljubi, ki ju spremljajo še zvezki, priponke, razglednice in drugi muminsko obarvani izdelki.

Mumini obožujejo palačinke
Za uvod v praznovanje ob stoletnici rojstva Tove Jansson, ki jo letos inovativno slavijo po vsem svetu, se je prvo septembrsko soboto generacijsko mešana posadka v Kinodvoru vkrcala na filmski krov razburljive animirane pustolovščine Mumini lovijo komet, si ogledala razstavo otroških likovnih del o muminih, ki bo v Kinodvorovi Galeriji na ogled še do 20. septembra, ter se posladkala s tistim, kar mumini naravnost obožujejo: palačinkami z marmelado.

Mavrično ustvarjalni ljubljanski Mumindol
Popoldne je muminpraznovanje doseglo vrhunec pred knjigarno Zvezdica Zaspanka oziroma Lutkovnim gledališčem Ljubljana, kjer je bilo ob zvokih muminglasbe prav mavrično ustvarjalno. Ljubljanski Mumindol je zadišal po kavi, ko sta mojstra ilustracije Ciril Horjak in Gorazd Vahen s kavnim čopičem v rokah najmlajše popeljala v deželo muminov, Dr. Horowitz pa jih je mimogrede seznanil še z nekaj zabavnimi švedskimi besedami. Ustvarjalci iz kulturno-ekološkega društva Smetumet so za mladež pripravili delavnice tiskanja z naravnimi pigmenti – čarali so z barvami, po listih so plesale štampiljke iz krompirja, naravne zelene vzorce iz rastlinskih sokov pa so tiskali s kladivi. Ne le na papirju, pisani motivi so se med poslikavo obrazov znašli tudi na otroških ličkih.

Prvi slovenski Mumindan je nastal v sodelovanju založb Mladinska knjiga, Sanje in Modrijan, Kinodvora, Lutkovnega gledališča Ljubljana in Veleposlaništva Republike Finske.