Roman Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja (Shikisai wo Motanai Tasaki Tsukuru to Kare no Junrei no Toshi), "zgodba o izgubi in osamljenosti", je v petek na Japonskem izšel v polmilijonski nakladi. Haruki Murakami, daleč najpopularnejši živeči japonski pisatelj v svetovnem merilu, je doma še večja zvezda: pred tokijskimi knjigarnami, ki so za to priložnost odprle vrata ob polnoči, so se gnetle množice, ki bi bile v čast marsikateremu hollywoodskemu zvezdniku; v neposredni bližini so se utaborile tudi televizijske in druge novinarske ekipe, ki so v živo spremljale odštevanje do polnočnega razkritja. (Ena izmed knjigarn se je ob dogodku začasno Murakamiju na čast celo preimenovala.)

Manjša ponudba dviguje povpraševanje
Založba Bungei Shunju, ki je roman Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja izdala, zna stopnjevati napetost: prvo naklado so natisnili v pičlih 500 tisoč izvodih, kar pomeni približno eno knjigo na vsakih 250 Japoncev. Dolgoročno jim za prodajo ni treba skrbeti: Murakamijev prejšnji roman, magično-realistična trilogija v dveh knjigah 1Q84, je bil prvič razprodan v enem samem dnevu; samo v prvem mesecu so prodali milijon izvodov.

"Murakamijevski" temi izgube in osamljenosti
Na japonski veji Amazona so samo do sobote prejeli 20 tisoč prednaročil za roman. V petek zjutraj so jutranje oddaje gostile novinarje, ki so prebedeli noč ob branju; najhitrejši bralci poročajo, da gre za "zgodbo o človeku, ki skuša spet najti rdečo nit svojega življenja". "Priča smo notranji moči posameznika, ki mora preseči občutka osamljenosti in izgube, ki ju je nakopičil v sebi."

Naslov: referenca na Liszta?
Na Twitterju so se medtem vnele debate, kaj naj bi za Murakamija netipično dolg naslov sploh pomenil. Tisti, ki imajo malo več glasbene izobrazbe, so sklepali, da bi šlo lahko za referenco na cikel klavirskih skladb Franza Liszta, naslovljenih Leta romanja (če vemo, kako globoko je glasba vpletena v pisanje Harukija Murakamija, ta teorija niti ni preveč neumna).
.
Povpraševanje po knjigi je malce presenetljivo že zato, ker pisatelj in njegova založba vnaprej nista izdala niti najmanjše podrobnosti v povezavi s tem, kako bo romanu naslov in kakšna bo njegova tematika. Murakami, ki ga kritika klasificira v nekakšno samosvojo vejo magičnega realizma, je znan po tem, da svojim bralcem rad zastavlja pasti in uganke - z romanom 1Q84 nas je denimo razpel med dve vzporedni resničnosti, od katerih se je ena odvijala pod dvema lunama.

Kaj odtrga Japonce od njihovih napravic?
Uporabniki Twitterja so Murakamiju tudi priznali, da je eden redkih, če ne celo edini pisatelj, ki ima dovolj velik vpliv, da na Japonskem, deželi, obsedeni z videoigrami, pametnimi telefoni in drugimi tehnološkimi igračkami, lahko zgenerira tolikšno evforijo. Najbrž ne škodi niti to, da se pred javnostjo večinoma skriva: na Japonskem je nazadnje javno nastopil leta 1995 v sklopu branj, organiziranih ob potresu, ki je z zemljo zravnal večji del mesta Kobe.

Svojo odsotnost bo prekinil 6. maja letos, ko bo nastopil na seminarju z angleškim naslovom "Observe Soul, Write Soul" (Opazuj dušo, piši o duši) v sklopu konference "Q in A", ki bo potekala v Kjotu.

Pisatelj, ki živi med ZDA in Japonsko, ima po vsem svetu številne oboževalce, ki častijo njegovo lirično in nadrealistično prozo, v kateri so mnogokrat pod drobnogledom Japonci, ki živijo na robu homogene družbe. Murakamijeva dela so prevedena v skoraj 40 jezikov. V slovenščini so med drugim na voljo romani Norveški gozd, Kafka na obali in Ljubi moj sputnik ter aktualna trilogija 1Q84.