Žanrsko raznolika dela, ki jih Mladinska knjiga priporoča v poletno branje, so pisana peterica: tragedija Mi smo medvedi! Friderika Backmana, romantični zgodbi Moški, ki ni poklical Rosie Walsh in Otok kamelij Tabee Bach, japonski roman Aktovka Hiromi Kawakami in zgodovinski roman Stebri zemlje Kena Foletta.

Zgodovinska epopeja 12. stoletja
Britanec Ken Follet je bil že uveljavljen avtor kriminalk, ko se je odločil presedlati k žanru, ki mu je prinesel globalni uspeh - zgodovinskemu romanu. Slovenski bralci že poznamo njegovo trilogijo Stoletje (ki se menda še vedno odlično prodaja v broširanih ponatisih), zdaj pa bomo po delih dobili še njegovo največjo uspešnico - Stebri zemlje je po enem od štetij šesti najbolj priljubljen roman v angleškem jeziku; kupilo ga je že več kot 25 milijonov bralcev po vsem svetu. (Morda poznate tudi britansko televizijsko miniserijo po predlogi Stebrov zemlje, a brez skrbi: urednica Nataša Müller obljublja, da je literarna predloga boljša od adaptacije.)

V trilogiji, ki je postavljena v fiktivno britansko mesto Kingsbridge, sta še dva dela: Svet brez konca (World Without End, 2007) v slovenščini izide letos jeseni in naslednjo pomlad (v dveh knjigah), nato pa nekoč še sklepni del - Ognjeni steber (A Column of Fire, 2017).

Pri založbi so zaradi obsega - več kot 1000 strani - že prvi del trilogije izdali v dveh knjigah. Zgodba je postavljena v srednjeveško Anglijo, v čas političnega brezvladja, ko kralj Henrik I. ostane brez naslednika. Po besedah Müllerjeve zelo lepo prikaže življenje v srednjem veku in razvoj mest ter obrti v tistem času.

Smo priča rojstvu naslednje globalne poletne uspešnice?
"Zvezda" poletnega svežnja je roman Moški, ki ni poklical, ki je v angleškem izvirniku izšel pravkar, le teden dni pred slovenskim prevodom (ameriške izdaje, ki bo naslovljena Ghosted, pa na oni strani Atlantika sploh še ni v knjigarnah); knjigo prvi recenzenti primerjajo s pisanjem JoJo Moyes in ji napovedujejo tudi podoben uspeh. Drugih romanov Rosie Walsh sicer ne boste našli, saj je doslej pisala pod psevdonimom Lucy Robinson.

Čeprav bi od romana po naslovu morda pričakovali le klasičen "ljubič", pa prevajalka Danica Križman in urednica Darja Marinšek opozarjata, da je Moški, ki ni poklical še veliko več: roman s primesmi psihološke srhljivke, ki na trenutke spominja na uspešnico Ni je več. Na videz preprosta zgodba o ljubezni dveh štiridesetletnikov se zaplete, ko moški po tednu dni izgine brez duha in sluha. Sarah ne ve, ali je bila zapuščena na brezobziren način ali pa se je Eddieju nemara primerilo kaj usodnega, da je pretrgal vse stike z njo. Raziskovanje jo bo pripeljalo do mračne skrivnosti iz njunih najstniških let, roman pa odpira vprašanje o moči odpuščanja in o tem, ali lahko ljubezen res premosti vse prepreke.

Ljubezen pred kuliso očarljive Bretanije
V bolj klasično kategorijo "poletnega branja" sodi Otok kamelij, prvenec nemške avtorice Tabee Bach, ki je pred literarno kariero delala kot operna dramaturginja. Lepa romantična zgodba, kot jo je označila urednica knjige Nataša Müller, pripoveduje o finančni svetovalki in nepremičninskem posredniku, ki imata trden, bolj kot ne prijateljski zakon, dokler njunega mirnega življenja ne prekine pismo, da ji je teta zapustila propadajočo vrtnarijo v Bretaniji. Roman po uredničinih besedah govori o pogumu, kako spremeniti življenje. Prevedla ga je Neža Božič.

Roman, ob katerem vam bo zadišala japonska hrana
Aktovka je roman ene najbolj priljubljenih sodobnih japonskih pisateljic Hiromi Kawakami. Mednarodno je zaslovela z angleškim prevodom te knjige (Strange Weather in Tokio), slovenskim bralcem pa jo je neposredno iz japonščine prevedel Iztok Ilc. V njem tematizira pogosto temo sodobne japonske književnosti - osamljenost oziroma samost. Ženska sredi tridesetih let v bistroju sreča svojega nekdanjega profesorja japonščine, s katerim odkrijeta, da sta si v marsičem podobna, še zlasti v ljubezni do dobre hrane in pijače.
Roman je po prevajalčevih besedah zelo atmosferičen in čuten, ni pa v njem veliko akcije - "razen, če nabiranje gob in opazovanje cvetočih češenj razumete kot akcijo". Slog pisanja je mešanica elegičnosti, poetičnosti in humorja, ki je sicer v veliko primerih vezan na neprevedljive nianse japonskega jezika (ko gre za trk med različnima registroma govorcev). Urednik Andrej Ilc je pripomnil še, da je to roman, v katerem se ogromno jé (skoraj vse tipične japonske jedi - razen sušija), zato zna koga ob branju tudi zlakotniti.

Še eno delo iz švedske zakladnice berljivih uspešnic
Fredrik Backman je trenutno eden najbolj uspešnih švedskih pisateljev; mednarodno slavo so mu prinesli prvenec Mož z imenom Ove in romana Babica vas pozdravlja ter Tu je bila Britt-Marie, ki so jih prevedli v več kot 40 jezikov. Prvi je postal celo peta najbolj prodajana knjiga v ZDA.

V prevodu Katarine Jerin je pred slovenskimi bralci njegova nova knjiga Mi smo medvedi!, ki so jo kritiki razglasili za njegovo najbolj zrelo delo doslej. Če je zanj veljalo, da se je resnih problemov loteval s hudomušnim slogom, se je tokrat premaknil k tragediji. V ospredju zgodbe je mladinski hokejski klub, na katerega stavijo v malem mestu, a se kolektivne sanje čez noč razblinijo. Knjiga je po uredničinih besedah aktualna z vidika vprašanja, pod kakšnim stresom so naši otroci, ker raziskuje, kaj se zgodi, če od otrok zahtevamo preveč in jim ne postavimo mej.

Roman je bil na Švedskem tako uspešen, je povedala urednica Darja Marinšek, da mu je Backman začel pisati nadaljevanje, ki pa se je nato razvilo v samostojen roman To ni proti vam. Ta bo v slovenskem prevodu izšel naslednje leto.