V središče letos, na 14. festivalu, postavljajo besedo neravnovesja.

Zgodba o izbrisani mami
Roman Izbrisana, ki je leta 2014 izšel pri založbi Goga, pripoveduje zgodbo samske mame Zale - ta v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, torej da ona in njen novorojenček uradno ne obstajata.

Roman je glede na same dogodke pravzaprav napisal pozno, je na današnji novinarski konferenci na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji povedal Mazzini. Dogodki, na katere se navezuje, so se namreč zgodili leta 1992, ko je vlada izbrisala dva odstotka prebivalstva. Preden so oškodovani to izvedeli in je zadeva prišla v javnost, pa je trajalo še nekaj let.

Ko je Mazzini o tem bral, si je mislil, da kaj takšnega ni mogoče. Ugibal je, da je nastala napaka, ki bo popravljena, in da se bo o tem zagotovo pisalo. Ker se nič od naštetega ni zgodilo, je ugotovil, da mora zgodbo o tem napisati sam.

Kmalu bo zgodba doživela tudi filmsko premiero
Sprva si je zgodbo zamislil kot film, ker pa s to idejo ni uspel, je napisal roman. "Potem pa se je zgodilo, da je nastal tudi film, ki čaka na premiero," je dodal Mazzini.

Roman je v italijanščini izšel pod naslovom I cancellati, v sklopu festivala pa ga bodo predstavili 13. maja v Hiši Cavazzini. Dogodka se bosta poleg Mazzinija udeležila novinar in pisatelj Gigi Riva, ki je v 90. letih preteklega stoletja sledil vsem balkanskim vojnam in jim posvetil več romanov in filmskih scenarijev, ter odvetnik Andrea Saccucci, ki je za svojo pomoč izbrisanim v Sloveniji prejel evropsko pro bono nagrado za zgledno partnerstvo v javnem interesu.

Založba Bottega Ernate s festivalom sodeluje že nekaj let. Kot je povedal njen predstavnik Alessandro Venier, so svojo dejavnost začeli leta 2013, ko so za založbo Edivicio Editore urejali zbirko Erranti, leta 2015 pa so stopili na samostojno pot. Leta 2017 so začeli izdajati zbirko Estensioni, ki predstavlja avtorje iz Vzhodne Evrope in Balkana, kot tretja je v njej izšla Mazzinijeva knjiga.

Kulturno društvo vicino/lontano
Festival v Vidmu sicer prireja kulturno društvo vicino/lontano. Podpredsednica festivala Franca Rigoni je na novinarski konferenci povzela njegovo zgodovino. Povedala je, da se je festivalska zgodba začela spomladi 2004, ko so se združili meščani Vidma iz različnih okolij in zasnovali festival, s katerim so želeli dogajanje v svetu približati meščanom in okoliškim prebivalcem.

Posebno pozornost namenjajo temi identitet
Ko so sestavljali program prvega festivala, je po svetu že zaokrožila beseda globalizacija, začeli so se tudi močni migrantski tokovi, ki se še danes niso končali. Festival po njenih besedah še danes obravnava makroteme, ki pa, kot je poudarila, vplivajo na naša življenja. Poleg tega posebno pozornost namenjajo temi identitet. V sklopu letošnjega festivala se bo zvrstilo več kot sto dogodkov - srečanj, debat, razstav in predstav, pričakujejo več kot 200 gostov.

Mednarodna literarna nagrada Tiziana Terzanija
V sklopu festivala podeljujejo mednarodno literarno nagrado Tiziana Terzanija v spomin na novinarja in pisatelja Terzanija. Žirija, ki ji predseduje Angela Terzani, je letos za nagrajenca izbrala novinarja in pisatelja Domenica Quirica, avtorja knjige Succede ad Aleppo. Quirico, dopisnik turinskega dnevnika La Stampa, bo tudi protagonist večernega dogodka 12. maja v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine.

Med gosti letošnjega festivala pa je Franca Rigoni izpostavila tudi tunizijsko protestno pevko Emel Mathlouthi, ki je dala glas t. i. jasminovi revoluciji.