V delu s podnaslovom Avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah bralec srečuje istega dečka, isto usodo, katere nadaljevanje je lahko spoznal že v nekaterih drugih Mazzinijevih romanih, predvsem Kralju ropotajočih duhov. Osrednja oseba je sicer tudi versko blazna babica, ki kar naprej umira, tu pa so še prijateljčki z dvorišča, zagrenjena, večno odsotna mama in strici. Pisatelj, kolumnist in scenarist Mazzini je bil med deseterico za kresnika tudi leta 2011 z Nemško loterijo in leta 2014 s Palomo negro in lani z Izbrisano.

Mazzini v avtobiografskem romanu v izmišljenih slikah, kot ga izvrstno opredeli, podaja pretresljivo zgodbo o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega, zapostavljenega otroka, je svojo odločitev utemeljila žirija.

Občuteno, tudi nepatetično in nemoralizatorsko demitizira otroštvo kot zlato dobo življenja, hkrati pa izpostavi temeljno formativno vlogo, ki jo ima v življenju posameznika, je žirija še zapisala v utemeljitvi.

V ožjem izboru žirije so bili Intimno Gabriele Babnik, Veter in odmev Štefana Kardoša, Pianistov dotik Mirta Komela, Otroštvo Mihe Mazzinija in Piknik Nataše Sukič. Žirija je sicer skupno obravnavala 115 del z letnico 2015.

Nagrado kresnik za najboljši roman preteklega leta so podelili že 26.

Kot veleva tradicija, se je prireditev začela ob 19.30 na Rožniku, kjer se je dvorišče pred gostilno za en večer spremenilo v Parnas. Ljubitelji literature so lahko prisluhnili pogovoru z nominiranci, po razglasitvi nagrajenca pa se je ta nato skupaj s procesijo in v družbi kresnic sprehodil do kresa in prižgal kresni ogenj. S priznanjem prejme nagrajenec tudi ček v vrednosti 5.000 evrov.

Gabriela Babnik: Intimno
Zgodba romana Gabriele Babnik (izšel je pri založbi Beletrina) se odvija med Parizom, Ljubljano in New Yorkom. Sledi trem pripovedim: ljubezenski zgodbi Janine in Fadula, nekdanjega novinarja iz Čada, razmerju Amine in starejšega Tiborja, ki se spopadeta s smrtjo hčerke Izabele, ter pripovedi o Deani, ki prek fotografije vstopa v intimo svojih portretirancev. Med njimi se znajde tudi skrivnostni Tay. Pisateljica je bila za kresnika nominirana dvakrat, in sicer za romana V visoki travi (2009) in Sušna doba (2011).

Štefan Kardoš: Veter in odmev
Kardoš v svojem delu Veter in odmev (Franc-Franc) prinaša zgodbo o učitelju glasbe Adamu in njegovem tavanju med svetovoma vidnega in nevidnega, podkrepljeno z istoimensko zgoščenko z zvočnim zapisom glasbe in poezije. Kardoš se je že uvrstil med kresnikove nagrajence, z romanom Rizling polka (2008), kot soavtor Sekstanta pa je bil za kresnika nominiran tudi leta 2003 in nato še leta 2011 za Pobočje sončnega griča.

Mirt Komel: Pianistov dotik
Z romanesknim prvencem se je med nominirance uvrstil tudi filozof, sociolog, dramatik in esejist Mirt Komel. Pianistov dotik (Goga) je zgodba o newyorškem pianistu Gabrijelu Goldmanu, ki je zasnovan na resnični osebi, kanadskem pianistu Glennu Gouldu, v ospredje pa postavlja avtorjeve teoretične zamisli na področju glasbe.

Nataša Sukič: Piknik
Piknik (Škuc) je peta leposlovna knjiga Nataše Sukič, ki je zapisala ljubezensko zgodbo o razhajanju. Prvoosebna pripovedovalka razgalja intimno zgodbo o zvezi z Ano, v kateri so naseljeni različni ženski liki. Pisateljica in aktivistka za pravice istospolnih je bila med deseterico za kresnika že leta 2014 z romanom Kino.

Vstop v 26. leto
O letošnjih nagrajencih so presojali profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Tone Smolej (predsednik), pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin ter literarni kritik, pisatelj in glavni urednik revije Mentor Aljoša Harlamov.

Priznanje kresnik so prvič podelili 23. junija 1991 na Razkrižju ob Murinih mrtvicah, idejni oče nagrade za najboljši slovenski roman pa je pisatelj Vlado Žabot. Do leta 1996 je prireditev gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa nagrado (z dvakratno izjemo Ljubljanskega gradu) podeljujejo na ljubljanskem Rožniku.

Srebrni kresnik Lojzetu Kovačiču
Ob letošnji 25-letnici je časopisna hiša Delo podelila tudi jubilejnega, srebrnega kresnika. Osemnajstčlanska žirija ga je namenila romanu Kristalni čas pisatelja Lojzeta Kovačiča (1928-2004). Roman prinaša dogajanje med julijem 1988 in junijem 1990: prvoosebna pripoved in izpoved je polna retrospektiv in premišljanj o bolezni, ljubezni in smrti, posebno mesto imajo štiri ženske iz njegovega življenja. Kovačič je bil prvi, ki so mu 23. junija 1991 nadeli kresno krono za roman Kristalni čas, in tudi edini, ki je kresnika prejel posthumno, leta 2004, za zadnje dokončano delo, roman Otroške stvari.