Pogovor s Pahorjem je bil drugi od načrtovanih 12 literarnih pogovorov s slovenskimi ustvarjalci in kulturniki, ki so na različne načine povezani z mestom ali katerim izmed partnerskih mest EPK-ja. Foto: BoBo
Pogovor s Pahorjem je bil drugi od načrtovanih 12 literarnih pogovorov s slovenskimi ustvarjalci in kulturniki, ki so na različne načine povezani z mestom ali katerim izmed partnerskih mest EPK-ja. Foto: BoBo
Boris Pahor
Boris Pahor meni, da se Slovenija za zamejske Slovence ni zanimala niti v času prve Jugoslavije niti v času komunistične Jugoslavije, nič kaj bistveno drugače pa ostaja danes. Foto: BoBo

Pahor se je v večernem literarnem pogovoru z novinarko Melito Forstnerič Hajnšek dotaknil številnih obdobij svojega življenja in literarnega ustvarjanja. Med temi je posebej izpostavil tudi svojo povezanost z Mariborom, kjer je po zaslugi nekdanjega urednika Založbe Obzorja Jožeta Košarja dočakal izdajo svoje prve knjige.

Slovenija še vedno brez nacionalne zavesti
Kot je Pahor zatrdil tudi ob tej priložnosti, je v Ljubljani vselej videl narodno središče, ki pa prepogosto pozablja na položaj Slovencev v zamejstvu. Tudi sicer je v Slovencih premalo patriotizma, ki ga Pahor nikakor ne enači z nacionalizmom. Slednje je namreč po njegovem mnenju povezano tudi z ozemeljskimi težnjami, kakršne so bile značilne za Italijane, kjer pa sta s prihodom fašizma na površje prišla še rasizem in poniževanje vsega, kar ni bilo italijansko.
Za zamejske Slovence pa se Slovenija po njegovem mnenju ni zanimala niti v času prve Jugoslavije niti v času komunistične Jugoslavije, enako pa ostaja danes, ko je Slovenija kot samostojna država še naprej brez prave nacionalne zavesti. To pripisuje vzgoji in majhnosti naroda, ki pa se vseeno v literaturi lahko pohvali z nekaterimi evropsko uveljavljenimi literati. Navsezadnje so poleg njega v francoski jezik prevajali tudi Srečka Kosovela, Vladimirja Bartola in Alojza Rebulo.

Posebej se je Pahor dotaknil zgodbe o svojem delu Nekropola, ki je dolgo čakala na svoj izid, leta 1990 pa je doživela tudi francoski prevod. V Italiji je na natis omenjenega dela čakal zelo dolgo in šele leta 2008 je postal zanimiv za tamkajšnje občinstvo ter nekako postal "tržaški" pisatelj. Takrat, je še dejal, je začel dobivati svoje mesto v italijanskih medijih, ki so bili sicer vse do vstopa Slovenije v Evropsko unijo Slovencem precej nenaklonjeni.