Uvodnega leta 1919 je izšlo 389 naslovov knjig in brošur. Štiri leta pozneje je bilo izdanih 672 naslovov knjig in brošur ali povprečno 51 naslovov na 100.000 prebivalcev, deset let pozneje pa 724 naslovov. Sredi druge svetovne vojne, v letu 1943, je bilo izdanih 360 naslovov knjig in brošur, pol manj kot deset let prej. Tudi desetletje pozneje, v letu 1953, je bilo število izdanih naslovov še vedno nižje kot pred drugo vojno: izšlo je namreč 635 naslovov knjig in brošur ali 42 naslovov na 100.000 prebivalcev.

V naslednjih dveh desetletjih je izdajanje knjig pospešeno naraščalo in v letu 1973 je bilo izdanih 1719 naslovov knjig in brošur, to je 97 na 100.000 prebivalcev. Sledili sta dve desetletji nihanj med 1800 in 2400 naslovi na leto; v letu 1993 je izšlo 2440 naslovov knjig in brošur.

Po osamosvojitvi Slovenije je število izdanih knjig do leta 2008 skoraj iz leta v leto naraščalo: v desetletju 1994–2003 je tako povprečno izšlo več kot 3600 naslovov knjig in brošur na leto, v letu 2003 pa 3965 naslovov. V letih od 2004 do 2008 je v Sloveniji izšlo od 4340 do 6358 naslovov. Nato je knjižna proizvodnja v času gospodarske in finančne krize začela upadati in v letu 2013, ko so znani zadnji zbrani podatki, je izšlo 5084 naslovov knjig in brošur, kar predstavlja 247 naslovov na 100.000 prebivalcev.

Koliko beremo v primerjavi z EU-jem?
Primerjali so tudi branje knjig pri nas in v EU-ju. Raziskava Eurobarometer o dostopu do kulture in o udeležbi v kulturi, ki so jo izvajali od aprila do maja 2013, je pokazala, da je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem vsaj eno knjigo prebralo 67 odstotkov prebivalcev Slovenije. Največ, 90 odstotkov prebivalcev, je bralo na Švedskem, najmanj, 40 odstotkov, pa na Portugalskem. Povprečje za celotno unijo je bilo 68 odstotkov.

Med razlogi, zakaj berejo oziroma sploh ne berejo, je v Sloveniji 48 odstotkov prebivalcev navedlo, da za branje knjig nimajo časa, na ravni EU-ja pa je tako odgovorilo 44 odstotkov vprašanih. 26 odstotkov vprašanih Slovencev je na to vprašanje odgovorilo, da jih knjige ne zanimajo, na ravni EU-ja pa je tako odgovorilo 25 odstotkov prebivalcev.

In koliko denarja bralci porabimo za knjige?
Ob tej priložnosti so objavili še podatke iz raziskave o porabi denarnih sredstev gospodinjstev za leto 2012. Rezultati so pokazali, da je član gospodinjstva v tistem letu namenil za nakup leposlovnih in otroških knjig blizu 12 evrov, za izobraževalne knjige 19 evrov, za drugo literaturo štiri evre, skupaj 35 evrov.

Deset let prej je član gospodinjstva porabil za nakup vseh vrst knjig povprečno 20 evrov. Izračun strukture porabe sredstev je pokazal, da je član gospodinjstva v letu 2002 v povprečju namenil za knjige 0,4 odstotka, v letu 2012 pa skoraj 0,5 odstotka vseh porabljenih sredstev.