Knjižnična izposoja se je med od leta 1998 do 2013 povzpela z 19 milijonov na 26 milijonov knjig. Čeprav je knjižna produkcija bolj pluralna, knjiga pa bolj dostopna bralcem, so naklade in donosi založnikov nižji. Prihodki so se v 5 letih skrčili za dobro tretjino, leta 2008 so znašali 122 milijonov evrov, predlani le še 77 milijonov evrov. Pada tudi dobiček, leta 2008 ga je bilo za 8 milijonov evrov, predlani je panoga poslovala v rdečih številkah in imela 5,5 milijona evrov izgube.

Črni oblaki nad Mladinsko knjigo se še niso razkadili
Medtem ko je kar nekaj starih založb izginilo, se je pojavila kopica manjših, usmerjenih k lahkotnejši žanrski in priročniški literaturi. Založb, ki izdajo več kot 6 knjig na leto, je okoli 150. A velikih je le za vzorec. Največja Mladinska knjiga, ki obvladuje 40 odstotkov trga in je steber domačega založništva, se je znašla v stečajni masi propadlih cerkvenih Zvonov. Banke upnice so jo trikrat neuspešno prodajale, pristala je na Družbi za upravljanje bank, ki je 51-odstotni zastavni upnik založbe Mladinska knjiga.

Slaba banka še ne želi razkriti svojih načrtov glede omenjene družbe, vodstvo Mladinske knjige pa si želi strateškega lastnika, ki se spozna na založništvo in ga ne zanima samo prodaja njenih nepremičnin oziroma 60 knjigarn po vseh slovenskih mestih, ki so vredne več kot 30 milijonov evrov.

Bo največja založba pristala v rokah države?
Ministrstvo za kulturo si hkrati z Društvom slovenskih pisateljev prizadeva, da bi večinski delež Mladinske knjige odkupila država in jo uvrstila med svoje strateške naložbe. Bojijo se, da bi bil s prodajo špekulativnemu kupcu ogrožen javni interes. Menijo, da je Mladinska knjiga strateškega pomena za slovensko knjigo in kulturo, ki s svojo dobro organizirano distribucijsko mrežo omogoča kakovostno ponudbo knjig domačih avtorjev in izdajanje znanstveno-strokovnih del, kot so enciklopedije in leksikoni, poleg tega je imetnica mnogih avtorskih pravic.

Pisatelj Feri Lainšček je prepričan, da bi morala država poskrbeti za pisano besedo in njeno ustrezno vlogo v družbi, ne pa, da se spreneveda in pušča pisatelje in založnike na milost in nemilost trgu. Po besedah kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar pogovori z vlado o rešitvi za Mladinsko knjigo še potekajo, premier Miro Cerar pa je, kot zatrjuje, naklonjen možnosti, da največja založba postane državna.

70-letnica delovanja Mladinske knjige
Naša največja založba, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, bo izdala 330 novih knjižnih naslovov, 200 ponatisov in 7 jubilejnih izdaj, med njimi nov prevod Pike Nogavičke, novo pesniško zbirko Cirila Zlobca Ljubezen-čudež duše in telesa in legendarne Butalce, aktualne tudi za današnji čas.

V tednu slovenske knjige se bo o krizi v knjigotrštvu in prihodnosti vodilne založbe Mladinska knjiga v Točki preloma, ki bo na sporedu nocoj ob 23.05 na prvem programu TVS, Janja Koren pogovarjala z gostoma – Zdravkom Kafolom, direktorjem Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS-ju in Rokom Zavratnikom, direktorjem in glavnim urednikom založbe Sanje.

Andreja Lešnik, Janja Koren, Točka preloma