Festival Študentske založbe in časopisa Dnevnik je vsako leto obsežnejši in bolj obiskan. Žirija je med štirimi nominiranimi zbirkami izbrala knjigo Vsi moji božiči Maruše Krese. Od nagrade so se tako morale posloviti zbirke Izkušnje z daljavo (Milan Dekleva), Trkaj, trkaj na nebeška vrata (Franjo Frančič) in Vrsta za kosilo (Urška Strle).

"Ritmična usmerjenost in večplastnost"
"Maruša Krese v zbirki Vsi moji božiči skozi trideset božičnih večerov na neposreden, iskren način izpisuje zgodbo svojega življenja, razpeto v času in v različnih prostorih, med domom in svetom, med družino in samoto. Božični večer tako prerašča v metaforo bivanjskega iskanja slehernega posameznika. Njena knjiga je motivno in jezikovno zavestno zgoščena ter v slovenski prostor prinaša svež literarni minimalizem, preseneča pa tudi z ritmično usmerjenostjo in s sporočilno večplastnostjo. Maruša Krese na kratko pove veliko, saj se za njenim osebnim lirizmom zarisujejo številne zgodbe," je svojo odločitev utemeljila strokovna žirija, ki so jo sestavljali dr. Alojzija Zupan Sosič (predsednica), Gregor Butala, dr. Ignacija J. Fridl, Tina Kozin in dr. Marko Stabej.

Institucija praznika lahko potre človeka
Kresetova je v slovenskem prostoru do zdaj objavila pesniški zbirki Danes (1989) in Beseda (1994), leta 2006 pa se jima je pridružila tudi zbirka kratke proze Vsi moji božiči. V njej je zbrala zgodbe, ki jih v enovito sekvenco povezuje božič, praznik, poln idealiziranih podob srečnih družin, pisanega okrasja in domiselno zavitih daril. Ker avtorica praznovanja nikoli ni uresničila tako, kot bi zahtevala institucija praznika oziroma kot bi si želela sama, jo na sveto noč - blaženo noč, venomer prebadajo tesnoba, nelagodje in žalost.

Življenje na prepihu
Ko Maruša Krese opisuje vse svoje božiče, hkrati opisuje tudi vse svoje življenje. Božične večere je doživela kot otrok v Ljubljani in pozneje v New Yorku, Londonu, Berlinu, Sarajevu in še marsikje, kjer si je našla začasno prebivališče.

Dnevnikova fabula, ugledna literarna nagrada v vrednosti štirih tisoč evrov, je bila letos podeljena že tretjič. Lani jo je prejela Katarina Marinčič za zbirko kratkih zgodb O treh.

Vsaka Fabula je večja
Večer je sklenil kar mesec dni trajajoč festival, ki se je odvijal po desetih slovenskih mestih. Fabulo kot rdeča nit povezujejo prostori zgodbe. Na okroglih mizah, razstaviščih in v kinodvoranah so se pogovarjali o prostoru v najširšem pomenu, saj tako realni kot tudi virtualni, fizični in duhovni prostor nosi in pripoveduje svojo zgodbo. Na literarnih večerih so zbrali literati iz vse Evrope: madžarski pisatelj Péter Nádas, nemški pisatelj Veit Heinichen, Škot James Kelman, Poljak Andrzej Stasiuk, srbski avtor Vladimir Arsenijević in eden osrednjih proučevalcev tematologije, Yves Chevrel iz Francije.

Letos je bila posebna pozornost namenjena makedonski literaturi, saj so jo zastopali kar trije predstavniki - Venko Andonovski, Ermis Lafazanovski in Aleksandar Prokopiev. V Postojni je istočasno potekala Filmska Fabula.