Tina Kozin, Helga Glušič, Zdenko Vrdlovec, Tomo Virk in Miha Pintarič so izbiro utemeljili z besedami, da je nagrajenka "izjemno kultivirana avtorica, ki v svojih kratkih zgodbah na izviren način prepleta dokumentarnost, domišljijo in humor, ki jih z naratološko distanco in značilnim, do potankosti izdelanim slogom brusi v literarne mojstrovine".

Zbirka O treh prinaša zgodbe, zajete iz različnih obdobij in družbenih kontekstov, rdeča nit med njimi pa je junak, ki je v središču vseh zgodb. Žirija je pri njih pohvalila tudi značilno sugestivnost in zadržano empatijo, ki odkriva "sočustvovanje z vsem človeškim, ne glede na kraj in čas, vendar besedilom ne jemlje bistva, ki jih konstituira kot to, kar so - zgodbe". Zmagovalki, ki se lahko pohvali tudi že s kresnikom za Prikrito harmonijo, pa je bila predvsem všeč ocena Toma Virka, da smuča v prvi jakostni skupini.

Še trije nominiranci za fabulo
Za fabulo so bili nominirani še Veronika Simoniti z Zasukanimi štorijami, Marjan Tomšič z zbirko kratkih zgodb Južni veter in Suzana Tratnik z Vzporednicami. Tako Simonitijeva kot zmagovalka Marinčičeva sta bili za nagrado nominirani že lani, ko jo je dobil Nejc Gazvoda za zbirko Vevericam nič ne uide.

Gazvoda je bil z zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide sploh prvi dobitnik Dnevnikove fabule. Ponovljeni lanski nominaciji po mnenju Kozinove kažeta, da je letošnji nabor šibkejši kot lani. Tratnikova sicer ne misli, da so kratke zgodbe pri nas zapostavljen žanr; v spletni klepetalnici MMC-ja RTV Slovenija je zapisala, da so sicer bile zapostavljene, zdaj pa se tudi s fabulo stanje popravlja. "Še vedno pa veliko ljudi reče, da raje berejo romane, ker bolj noter padejo, pri kratki zgodbi pa moraš začeti vedno znova," je nominiranka za fabulo razmišljala o tem, zakaj kratke zgodbe niso tako priljubljene kot romani.

Manj gostov, a so bili ti odmevnejši
Festival zgodbe Fabula se je začel 23. januarja z branjem nominirancev za nagrado, sledili pa so številni literarni večeri ter pogovori domačih in tujih gostov. Študentska založba je letos privabila manj tujih gostov kot lani, a so bili ti bolj odmevni. Češki pisatelj Miloš Urban, katalonski avtor Jaume Cabre, črnogorski pisatelj Andrej Nikolaidis in bosanska avtorica mlajše generacije Lamija Begagič so pomagali razgibati kulturni program slovenske prestolnice in več drugih mest, v katerih je Fabula gostovala.

Glavna tema: prehod v krtovo deželo
Na prireditvah so razmišljali predvsem o smrti, saj je bil prehod v krtovo deželo glavna tema letošnje Fabule. Organizatorji so tako organizirali okrogle mize Medijska reprezentacija smrti, Antropologija smrti in Podobe minevanja; to so navezali tudi na istoimenski fotografski natečaj, ki je prvo nagrado prinesel Andreju Perku in njegovi fotografiji Hiša št. 74 - Sožalje. Že pred slovesnostjo v Cankarjevem domu pa je bil znan tudi drugi zmagovalec Fabule - z zgodbo Tolažnik je bil najboljši na Proznih mnogobojih 17-letni Ljubljančan Žiga Rus.

M. T.