Sorodna novica Med nominiranci za najslabši opis seksa tudi Haruki Murakami

Podelitev literarnih nagrad bad sex award že od leta 1993 prireja uredništvo revije Literary Rewiev, s svojim početjem pa skušajo "usmeriti pozornost javnosti na vulgarne, odvečne in stilsko neizpiljene opise spolnosti v modernem romanopisju", vse to pa z namenom (v večini primerov sicer dobre) pisatelje "nežno odvrniti" od zatekanja k takim poceni trikom.

Lani sta si nečastno nagrado razdelila Didier Decoin za roman The Office of Gardens and Ponds in John Harvey za Pax. Pri Decoinu smo lahko med drugim prebrali, da "se je Miyuki počutila, kot da ima v rokah majhno opico, ki zvija sprednje šape", pri Harveyju pa, da sta se junaka "objela, kot da bi tesen objem lahko dva zlil v eno".

Žirija je svojo odločitev za izpuščeno leto utemeljila z besedami, da "je bila javnost letos izpostavljena že preveč slabim stvarem, da bi jo lahko mirne vesti prizadeli še s slabim seksom". Verjetno je razlog za odločitev tudi to, da je letos zaradi pandemije izšlo manj knjig kot običajno. Kljub temu pa sodniki opozarjajo, da naj odpovedi nagrade pisatelji ne razumejo "kot dovoljenje, da o seksu pišejo slabo".

Sorodna novica Najslabši knjižni seks: " ... spolovili kot baletnika, ki lebdita s špicami"

"Ker je karantena spodbudila raznovrstne inovacije na področju spolnih praks, prihodnje leto pričakujemo naval primernih kandidatov," napoveduje žirija. "Avtorje bi radi opomnili, da tudi prizori kiberseksa in drugih oblik domače zabave pridejo v poštev za nagrado. Prizori, ki se odvijajo na poljih, vrtovih, domačih dvoriščih ali pri odprtih oknih, ne bodo izvzeti iz presoje, pa čeprav je morda navzočih manj kot šest ljudi."

"Negativna reklama"? Ne obstaja
V zdaj že razmeroma dolgoletni zgodovini nagrade se je njenih nesrečnih dobitnikov prijela neke vrste slava oziroma, kot piše Evening Standard: "Nagrada ima obratni učinek od želenega, saj se je spremenila v viagro prodaje knjig."

Med dozdajšnjimi nagrajenci sta tudi Sebastian Faulks (ker ni hotel priti na podelitev, je kipec prevzel drugouvrščeni Alan Titchmarsh) in Tom Wolfe, postumno jo je leta 2007 dobil Norman Mailer (v roman The Castle in the Forest je vključil tudi stavek: "Stric je imel tako mehkega kot klobasa iztrebka."), leto pozneje pa John Updike za življenjske dosežke. Zmagovalec Rowan Somerwille se je pozneje pritoževal nad tem, da ima vsa zadeva "ozračje nasilništva, sorodno tistemu v srednji šoli", The Literary Review pa odpisal kot "mičken časopis".

Med zabavnejšimi izbirami nominiranca v zgodovini nagrade je bila najbrž odločitev za Tonyja Blaira; nekdanji britanski premier je imel celo to čast, da se je kot prvi med nominirance prebil z avtobiografijo, in sicer z opisom noči z lastno ženo: "Tisto noč me je držala v naročju in me tolažila; povedala mi je, kar sem moral slišati; okrepila me je. Na tisto noč, 12. maja 1994, sem sebično potreboval ljubezen, ki mi jo je dala Cherie. Požrl sem jo in se z njo okrepil. Bil sem žival, ki sledi svojemu nagonu."

Bolje je imeti smisel za humor
Čisto prvo nagrado je osvojil Melvyn Brag za odlomek iz romana A Time to Dance. "Osvojil sem še šest drugih nagrad, a ta je edina, ki so si jo zapomnili," je pozneje priznal Brag. “Ian McEwan je izjavil, da je to najbolj zavidljiva nagrada v angleškem jeziku, Meni se je zdelo, da o seksu pravzaprav pišem kar dobro."

Sorodna novica Morrisseyev prvi roman: recenzenti so zgroženi

Nekateri nagrajenci "čast" sprejmejo s smislom za humor. James Frey, ki je leta 2018 zmagal z romanom Katerina, v katerem na kar osmih različnih mestih govori o ejakulaciji, je bil po lastnih besedah "globoko počaščen in ganjen" ob zmagi. Tom Wolfe, ki je zmagal po zaslugi odlomka "drs drs drs drs je delal jezik" v romanu I Am Charlotte Simmons, je bil manj dobrovoljen. "Britanskega literarnega stremuha lahko za roko popelješ do ironije, ne moreš pa ga prisiliti, da bi dojel," je komentiral.

Večno turobni Morrissey, ki je zmagal z romanom List of the Lost, je prepričan, da je do nagrade najpametneje imeti "indiferentno distanco", češ da "je v življenju preveč dobrih stvari, da bi se pustil moriti tem odvratnim grozotam".