Štefančeva, ki v koprski prodajalni Mladinske knjige dela že 15 let, je srce, duša in obraz knjigarne. Odkar jo tudi vodi, jo je pregnetla v prostor prijetnega druženja, kjer se dobro počutijo številni obiskovalci in zaposleni ter kjer se vedno dogaja kaj zanimivega, je v obrazložitvi zapisala skupna komisija Društva slovenskih knjigotržcev in Društva slovenskih založnikov.

Kot prva v Kopru je uvedla ure pravljic v knjigarni, saj jo še posebej navdihuje in veseli širjenje bralne kulture med mladimi. Spodbuja jo z otroškimi prireditvami Šinjorine Jablanke, ki pod jablano v knjigarni otrokom prebira pravljice. Skozi leta so se teh abonmajskih dogodkov udeležile številne družine pa tudi organizirane skupine šol in vrtcev, s katerimi Štefančeva intenzivno sodeluje.

Kot je ob podelitvi povedala nagrajenka, se zaveda, da so koraki majhni. "A če mi uspe z branjem okužiti le enega otroka ali odraslega, verjamem, da bo tudi ta okužil še koga. Tako se bo vez nadaljevala," je poudarila.

Obstanek Slovencev s knjigo
V obrazložitvi priznanja za naj založnika pa je komisija zapisala, da je Logar v preteklih letih zaznamoval slovensko založniško polje s številnimi pomembnimi založniškimi projekti. Med drugim je poskrbel za dokončanje projekta Slovenika, zadnjega velikega slovenskega leksikalnega projekta.

Pod njegovo taktirko sta izšli tudi pomembni zgodovinski deli Slovenska novejša zgodovina v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino in prevodna Povojna Evropa znanega britanskega zgodovinarja Tonyja Judta.

Pri svojem delu posveča veliko časa avtorjem, ker verjame, da jim s tem omogoča, da lahko kar najbolje predstavijo svoje knjige bralskemu občinstvu.

Po Logarjevih besedah knjiga ostaja temelj slovenskega naroda, saj Slovenci v današnjem svetu brez lastne misli ne bi obstali: "S knjigo in našim jezikom bomo Slovenci obstali v tem svetu."

Priznanji so podelili sedmič, z njima pa želita društvi opozoriti na tiste izjemne posameznike, ki vidno zaznamujejo tako prodajo oziroma trženje knjig kot tudi njihov nastanek oziroma izdajanje in promocijo ter tako vzpostavljajo pomembno povezovalno vlogo med knjigo in kupcem oziroma njenim bralcem.

Kako prebuditi potrebo po branju
Kongres slovenskih založnikov je vrsto let pod imenom Knjiga na Slovenskem potekal v Portorožu, lani se je preselil v Medvode, letos pa na Bled. V okviru srečanja so pripravili vrsto predavanj in pogovorov. Matjaž Vračko je predstavil raziskavo o branju in navadah Slovencev pri nakupu knjig, Samo Rugelj pa je imel predavanje z naslovom Izgubljeni kupec. Svoji zgodbi o uspešnem spopadanju s krizo, ki sicer nista povezani z založništvom, sta med drugim predstavila Radoš Skrt iz Studia Moderna in vodja trženja v Medexu Maja Ambrož.

Miha Kovač je predstavil primerjavo založništev Slovenije in Škotske, na kongresu v organizaciji Društva slovenskih založnikov pa so se pogovarjali tudi o tem, kako kupca preusmeriti v nakup knjige in kako v njem prebuditi potrebo po branju ter po znanju.