New York Times ohranja sloves enega najboljših časopisov. Gre tudi za časopis, ki ima rekord v osvojitvi Pulitzerjevih nagrad, saj jih je nekoč na eni sami podelitvi osvojil kar sedem. Foto: Reuters
New York Times ohranja sloves enega najboljših časopisov. Gre tudi za časopis, ki ima rekord v osvojitvi Pulitzerjevih nagrad, saj jih je nekoč na eni sami podelitvi osvojil kar sedem. Foto: Reuters
Pulitzerjeva medalja
Pulitzerjevo nagrado za dosežke v časopisnem novinarstvu podeljujejo od leta 1917. Foto: Reuters

Časopisu, ki izhaja pod geslom Vse novice, ki jih je vredno natisniti (All the News That's Fit to Print), je pripadlo pet nagrad, in sicer za preiskovalno novinarstvo (investigative news), izredno novico (breaking news), mednarodno poročanje (international reporting), zgodbo, podano v fotografijah, (Feature Photography) in kritiko. Nauglednejše priznanje, nagrada za novico, ki najbolj pomaga k javnemu dobremu (Public Service Prize), pa je vendar pristala v rokah časopisa Las Vegas Sun. Časopis se je izkazal s poročanjem o visoki stopnji smrti med delavci v gradbeni industriji v Las Vegasu.
Ohranjanje tradicije tiskanih medijev
Tokratna podelitev Pulitzerjevih nagrad dokazuje, da tiskani časopisi kljub vedno bolj glasnim napovedim o skorajšnji preživetosti tega medija, ki naj bi ga kmalu povsem izrinili spletni časopisi, nikakor niso stvar preteklosti. Tudi če morda njihova branost pada, pa tiskani časopisi še vedno ohranjajo kakovost vsebin, ki jo spletne izdaje le redko dosegajo. Tako med mediji, ki so jih tokrat kot vzorčne postavili člani Pulitzerjeve komisije, tako rekoč ni najti spletnih časopisov. Edina izjema je časopis Politico, ki se mu je uspelo prebiti med finaliste v kategoriji karikature.
Teme, ki so obrodile najboljše prispevke
Zanimiv je tudi vpogled v vsebine, okoli katerih so ameriški novinarji spletli najboljše zgodbe. Prav nobena nagrada ni namreč pripadla prispevkom o najbolj vroči temi zadnjih mesecev, gospodarski krizi. Teme, ki so obrodile najboljše zgodbe, so tako spolni škandal, zaradi katerega je odstopil newyorški guverner Eliot Spitzer (nagrada za izredno novico), vpletenost ZDA v politične peripetije v Afganistanu in Pakistanu (mednarodno poročanje) in upokojeni ameriški generali, ki jih je Pentagon vpoklical kot medijske analitike in sodelavce, ki naj bi v medijih pomagali braniti poteze ameriške vojske v Iraku (preiskovalno novinarstvo).
Veliko bolj predvidljiva je bila zmaga v kategoriji fotografije oziroma fotografske naracije. Nagrajen je bil namreč niz fotografij, na katerih so bili upodobljeni koraki predsedniške kampanje Baracka Obame. Do osvojitve ugledne nagrade za najboljše kritiško pero pa so dolgoletnemu sodelavcu New York Timesa Hollandu Cotterju pomagali predvsem spisi o sodobni kitajski umetnosti.
Prestižni Wall Street Journal v somraku
Po podelitvi Pulitzerjevih nagrad se je razvnela tudi razprava o vplivu lastništva medijev na kakovost njihovih vsebin. V oči namreč bode popoln poraz časopisa Wall Street Journal, ki vendar še vedno velja za najuglednejši ameriški časnik. Vse od leta 2007, ko je časopis kupil medijski mogotec Rupert Murdoch, časopis namreč ni osvojil niti ene Pulitzerjeve nagrade, čeprav je bila takoj po prevzemu v uvodniku objavljena Murdocheva napoved, da namerava ohraniti vrednote in integriteto časopisa, ki je menda kot povsem prvi medij v svet tudi postal novico o tem, da se je v stolpnico WTC-ja zaletelo letalo.
Nagrade za nenovinarske prispevke
S Pulitzerjevimi nagradami vsako leto nagradijo tudi nenovinarske prispevke v ameriških časopisih. Nagrado za najboljši prispevek iz zgodovine je letos prejela Annette Gordon-Reed, in sicer za zgodbo o suženjski družini, ki je bila povezana s predsednikom Thomasom Jeffersonom. Annette Gordon-Reed, profesorica prava in zgodovine, v delu The Hemingses of Monticello: An American Family (Hemingsovi iz Monticella: ameriška družina) popisuje zgodbo družine Hemmings vse od njenih prvih omemb v pravnih registrih pa do smrti predsednika Jeffersona leta 1826. Avtorica je z delom predvsem želela poudariti, da sužnji niso bili le brezpravna garaška skupnost, ampak da so bili vsak zase posebni ljudje in da so nekateri kljub nespoštovanju temeljnih pravic vendar imeli zanimivo in včasih celo izjemno življenje.
Priznanje za najboljšo poezijo je za verze z naslovom The Shadow of Sirius (Sirijeva senca)pripadlo W. S. Mervinu, glasbena nagrada je šla v roke Steva Reicha, najboljšo dramo je napisala Lynn Nottage, ki je v drami z naslovom Ruined (Uničeni) popisala grozljive razmere v Kongu, kjer je v tamkajšnji državljanski vojni posilstvo eno glavnih 'sredstev bojevanja'. S pulitzerjem za najboljše prozno delo pa so odlikovali delo Olive Kitteridge, zbirko kratkih zgodb o ženski s tem imenom, ki živi v obalnem predelu države Maine, avtorice Elizabeth Strout.