Podelitev literarnih nagrad Bad Sex Award že šestnajst let organizira uredništvo revije Literary Rewiev Magazine, s svojim početjem pa skušajo “obrniti pozornost javnosti na vulgarne, odvečne in stilsko neizpiljene opise spolnosti v modernem romanopisju”, vse to pa z namenom odvrniti pisatelje od zatekanja k takim poceni trikom. Letos je prvi med slabimi spet priznano literarno ime: dozdajšnjim dobitnikom Salmanu Rushdieju, Normanu Mailerju in Philipu Rothu (med drugimi) se pridružuje Jonathan Littell, sicer dobitnik Goncourtove nagrade. Roman The Kindly Ones, zgodba o holokavstu, povedana s stališča SS-ovskega častnika, je imela močno konkurenco: v ožjem izboru so bili med drugim s Pulitzerjem ovenčani Philip Roth, bookerjev nagrajenec John Banville, Paul Theroux in celo glasbeni genij Nick Cave.

O gorgonah in Polifemu malo drugače ...
Žirija nikakor ne zasmehuje romana kot celote (posebej so poudarili, da je "deloma genijalno delo"), toda: "Mitološko obarvan odlomek in stavki, kakršen je 'Prišlo mi je nenadoma, s sunkom, ki mi je izpraznil glavo kot žlica, ko postrga notranjost mehko kuhanega jajca', so zapečatili zmagovalca. Upamo, da bo nagrado sprejel s smislom za humor."

The Kindly Ones, ki je v izvirniku pravzaprav Les Bienveillantes, je prvi v angleščino le prevedeni dobitnik te nagrade; roman iz leta 2006 ni dobil le petične Goncourtove nagrade, ampak je v nakup prepričal tudi več kot milijon bralcev. No, Goncourtova žirija nabrž pri izbiri ni imela v mislih istih odlomkov, kot so jih opazili pri Literary Review, tj. primerjav ženskih genitalij z "glavo gorgone", oziroma, "nepremičen Kiklop z nenehno odprtim očesom". "Če bi mi le lahko stopil," se (v prostem prevodu) nadaljuje "zmagoviti" odlomek, "bi tiča lahko uporabil kot v ognju prekaljen kol in oslepil tega Polifema, ki je iz mene naredil Ničeta. A moj ud je ostal negiben, kazalo je, da sem okamenel."

Cave je na nominacijo ponosen
In čeprav Littell po besedah njegovega založnika ne načrtuje udeležbe podelitve nagrade, pa se vsi nominiranci take "časti" ne bi sramovali." "Roko na srce, užaljeni bi bili, če ne bi prišli v ožji izbor," je že pred časom za Guardian izjavil založnik romana Nicka Cava, The Death of Bunny Munro, ki popisuje spolne debakle potujočega trgovca Bunnyja. Morda zato, ker je avstralski pevec namernoma ustvaril surovega, s seksom obsedenega junaka. "Gre za hladen pogled na določeno plat moške seksualnosti," je Cave septembra povedal v nekem intervjuju. "zoperstavlja in upira se mizoginemu in grabežljivemu delu moške psihologije."

O "čudežnih" lezbijkah in mehki pornografiji
Pozornost žirije je pritegnil tudi Philip Roth oz. njegov roman The Humbling. Sporni odlomek romana, v katerem odcvetel igralec skuša zapeljati mlado lezbijko Pegeen, ki v enačbo pripelje še eno dekle, se začne takole: "To ni bila mehka pornografija. Tu ni šlo za dve slečeni ženski, ki se božata in poljubljata na postelji. Zdaj je bilo v tem nekaj prvinskega, nasilje ženske nad žensko, kot da bi bila v sobi, polni senc, Pegeen čudežna spojina šamana, akrobata in živali." Težava je v literarnih pretenzijah, je pripomnila žirija. "Zakaj napisati, da to ni mehka pornografija, razen, če te skrbi, da bomo tako razumeli?"

Pomembno je sodelovati
Poleg omenjenih dveh so nagradi ušli še: John Banville (The Infinities), Richard Milward (Ten Storey Love Song), Sanjida O'Connell (The Naked Name of Love), Amos Oz (Rhyming Life and Death), Anthony Quinn (The Rescue Man), Paul Theroux (A Dead Hand) in Simon Van Booy (Love Begins in Winter).

Zakaj je torej tako težko pisati o nečem, kar nam je vsem skupno?
Lucasta Miller, članica žirije, ki podeljuje Bookerjevo nagrado, ima teorijo o tem, zakaj je ena glavnih tematik zahodne literature zadnjih stoletij tako zmuzljiva: "Prva past je iskren, anatomski opis spolnosti - to lahko hitro zveni kot učbenik biologije. Da bi se temu izognili, pisatelji v besedilo tlačijo ocvetličene metafore iz živalskega kraljestva, kar pa je bolj podrobno, kot bi bilo potrebno. Ko uporabljajo metafore in primere, je neprijetno."