Zima je sicer že pregovorno čas, ko zaradi temačnih dnevov, polnih sivine (sploh v mestih), in mrzlih večerov ostajamo doma in smo tako rekoč 'prisiljeni v zimsko spanje'. Tega sicer pogosto pestrijo televizija, filmi in deskanje po svetovnem spletu, a vse te dejavnosti niti približno ne odpirajo domišljijskih svetov na ta način kot branje. Toda vse pogostejše je tudi vprašanje, katere knjige vzeti v roke. Mi smo se zatekli k svetovnim klasikom, ki so tudi zaradi obširnosti pravi odgovor.

Lev N. Tolstoj: Ana Karenina
Tolstojeva Ana Karenina vsekakor sodi med svetovne klasike, pa tudi med najpretresljivejše romane, ki je prevzel generacije bralcev po vsem svetu. Roman je, poleg tega da prinaša širok in natančen portret ruske družbe s konca 19. stoletja, osredotočen na ljubezenski trikotnik med Ano, možem in ljubimcem Vronskim, ob tem pa še na Levina (ta lik velja za prikrit avtoportret pisatelja) in njegovo možitev s Kitty Ščerbacko.

Mihail A. Bulgakov: Mojster in Margareta
Še en roman iz ruskih vrst je Mojster in Margareta Mihaila A. Bulgakova. Bulgakov se z ostrim ironičnim podtonom, v katerem je zaslediti kritiko sovjetskega režima, loteva pravzaprav že kar fantastične zgodbe; prihoda hudiča na Zemljo (natančneje v Moskvo 30. let prejšnjega stoletja, kjer Mojster piše svojo zgodbo o Ješui in Pilatu). Bulgakovov roman prerašča realistične okvire, vdor Wolanda, njegovega govorečega mačka Behemonta in druge bande pa mu daje groteskno-fantastične razsežnosti.

Günter Gras: Pločevinasti boben
Pločevinasti boben je po splošnem prepričanju najpomembnejši roman Günterja Grassa, ta pa velja za enega najspornejših pisateljskih in političnih duhov povojne Nemčije. Celotna zgoba o le 93 centimetrov visokem Oskarju, ki se pri treh letih odloči, da ne bo več rastel, in razvije sposobnost razbijanja stekla z visokim C-jem, je metafora za nemško travmo z nacizmom. Pa tudi mimo te precej težko oprijemljive metaforike gre za zanimivo branje - v maniri magičnega realizma.

Arthur Schnitzler: Sanjska novela
Če se boste lotili branja Sanjske novele Arhurja Schnitzlerja, se vam bo zgodba po vsej verjetnosti zdela nenavadno znana. Intrigantna pripoved o na prvi pogled srečnih zakoncih, Fridolinu in Albertini, o dveh dneh iz življenja dunajskega meščanstva fin de siecla, začinjenim z dekadenco, plesi v maskah, sanjami, skrivnostmi, je namreč pritegnila velikega Kubricka, ki je po romanu posnel film Široko zaprte oči z Nicole Kidman in Tomom Cruisom v glavnih vlogah.

Gabriel García Márquez: Ljubezen v času kolere
Ljubezen v času kolere je avtor Gabriel García Márquez označil kot "pripoved o moškem in ženski, ki se neizmerno ljubita, a se ne moreta poročiti pri dvajsetih, ker sta premlada, vendar tudi ne pri osemdesetih, ker sta prestara". Gre pa predvsem za lepo pripoved o ljubezni v vseh obdobjih življenja.

Yann Martel; Pijevo življenje
Pijevo življenje Yanna Martela je zgodba o nenavadnem dečku z imenom Pi, ki se po brodolomu znajde na rešilnem čolnu skupaj s kopico živali, med katerimi je tudi tiger, ki kaj kmalu ostane edini preživeli izmed živalskega življa; začne se zgodba merjenja moči in boja za svoj prostor na čolnu in tudi pod soncem. Martel z romanom pravzaprav preizkuša tanko mejo med realnim in nerealnim, oziroma človekovo dojemanje realnega.

Roald Dahl: Poljubček
Zbirka kratkih zgodb Poljubček Roalda Dahla - sicer bolj znanega po mladinskih delih, kot sta Matilda in Čarovnice -, se z neverjetno mero lucidnosti loteva temačnejših plati človeške duše, ki se navadno razkrije z nenavadnim, pogosto tudi fantastičnim preobratom. Skratka, vse od prijazne ženice z nagačenim jazbečarjem pred kaminom do z matičnim mlečkom obsedenega čebelarja.

Arto Passalinna: Župnikov zverinski služabnik
Med slovenskim bralstvom zelo priljubljeni pisatelj Arto Passilinna vsekakor sodi med čtivo za mrzle dni; če nič drugega ga z zimo povezujejo finske korenine. Zadnje njegovo delo, ki je pri nas izšlo, nosi naslov Župnikov zverinski služabnik, o nenavadnem ljubljenčku vaškega pastorja, ki pri njem v brlogu preživlja vse več časa. Zimsko spanje v pravem pomenu.

Vladimir Bartol: Alamut
Bartolov Alamut je s svojo pravljičnostjo in eksotičnostjo več kot 70 let po izidu očaral svetovno bralstvo in obenem nase spomnil tudi domače bralce. Ob izidu zgodba o islamski verski sekti izmailcev, umeščena v enajsto stoletje v Iranu, v trdnjavi Alamut, nekakšnem orlovskem gnezdu, v katerem vodja Hasan Ibn Saba s pomočjo verskih in vojaških učiteljev vzgaja fedaije, vrhunsko usposobljene bojevnike, niti ni vzbudila velikega zanimanja. Zato pa ga vzbuja še danes.

Lojze Kovačič: Prišleki
Med slovenske sodobnejše klasike vsekakor sodi Lojze Kovačič, ki ima s svojim obširnim opusom pester izbor. Mi smo izbrali Prišleke, ki pravzaprav v veliki večini zajemajo celotno Kovačičevo življenjsko zgodbo in s tem tudi tematiko večine njegovih del. V romanu spremljamo pot Kovačičevih, ki jih oblasti izženejo iz Švice, in njihov prihod na slovenska tla, kjer jih čaka marsikaj.