V uredništvu njegovo slovo sprejemamo z globoko žalostjo. Kot smo se v literarnem programu vedno veselili njegovih oddaj, ki jih je oblikoval z veliko ustvarjalnosti in delovne doslednosti, bomo zdaj pogrešali njegov izbor vedno vznemirljivih literarnih besedil, njegove izvirne prevode ter pronicljive interpretacije.

V tem tednu se bomo v literaturi posvečenih oddajah spomnili tudi ameriškega pisatelja Trumana Capoteja in slovenskega Frana Milčinskega - Ježka, ki je bil poleg vsega drugega tudi dragocen radijski ustvarjalec. Izbrano prozo namenjamo italijanski pisateljici Albi de Céspedes in njenemu Prepovedanemu zvezku, Tanja Špes pa se s svojo prozo Galerija v Literarnem nokturnu predstavlja v okviru projekta Talenti EU-regij.

V spremenljivi bistri vodi / ostaja le podoba drevesa in davnega mosta.

Mnogo prezgodaj je umrl prevajalec Andrej Peric, ki je bil izjemno dragocen sodelavec našega literarnega programa. Komaj deset let je, kar je na Slovenskem knjižnem sejmu kot mlad, perspektiven prevajalec (takrat še kot Andrej Pleterski) prejel nagrado Radojke Vrančič za prevod dela Sama ljubezen francoske avtorice Laurence Plazenet. Njegov prevajalski opus je obsežen in osupljiv. Prevajal je iz angleščine, francoščine in slovaščine in odkrival slovenskim bralcem in radijskim poslušalcem vedno nove literarne svetove. V spomin na Andreja Perica Literarni nokturno namenjamo poeziji Štefana Strážaya, enega najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov. Prepoznaven je po izraznem minimalizmu in silovitih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta – tako je o njem leta 2020, ko smo oddajo posneli, zapisal Andrej Peric.

Interpretira Vito Weis, režija Alen Jelen.

Skupaj poklekneva v zadnji klopi, takrat pa Mary iz svoje torbe izvleče dva rožna venca – "Zmeraj nosim s seboj kakšnega več" – enega zase, drugega zame, vendar ne vem čisto dobro, kaj bi z njim, saj ga nisem še nikoli prej držal v rokah.
Ameriški pisatelj Truman Capote se je rodil pred stotimi leti v New Orleansu. Najprej je pisal kratke zgodbe, po kritiškem uspehu z njimi se je lotil romanov. Prvi roman Drugi glasovi, druge sobe je izšel leta 1948. Uveljavil se je kot avtor s prevladujoče žurnalističnim slogom pisanja. Slovenskim bralcem je znan predvsem po romanih Zajtrk pri Tiffanyju (1958) in Hladnokrvno; zvesto po resnici povzeto poročilo o četvernem umoru in njegovih posledicah (1965); obe deli je prevedla Maila Golob, obe sta doživeli odmevni filmski priredbi. V slovenščini imamo tudi Capotejevo zbirko kratke proze Glasba za kameleone, leta 2021 pa je v Modernih klasikih v prevodu Suzane Tratnik izšel Capotejev prvi roman Drugi glasovi, druge sobe.

Za Literarni večer na Prvem smo izbrali radijsko priredbo Capotejeve zgodbe z naslovom Delavnik; prevedel jo je Vlado Senica. Gre za konverzacijski portret, ki pred bralca in poslušalca postavlja poklicno čistilko Mary Sanchez in enega izmed njenih delovnih dni, ki pa se ne konča kot po navadi.

Oddajo smo posneli leta 1987, v njej so nastopili Majda Potokar, Radko Polič - Rac, Boris Juh in Mojca Ribič; glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, režirala je Irena Glonar.

Odločitev za nakup tega zvezka je bila slaba, zelo slaba. Ampak za obžalovanje je zdaj prepozno, škoda je storjena.
Alba de Céspedes (1911–1971), pisateljica italijansko-kubanskih korenin, danes velja za klasično avtorico italijanske književnosti. Dnevniški roman Prepovedani zvezek, ki je v izvirniku izšel leta 1952, v slovenskem prevodu Miša Renka pa leta 2024 pri založbi No!Press, je njeno najpomembnejše delo. V njem spremljamo pripovedovalko Valerio Cossati, ki je v očeh družine in italijanske družbe kot večina žensk takratnega časa omejena na vlogo matere in gospodinje. Valeria z dnevniškimi zapisi počasi začenja odkrivati svojo identiteto, Albi de Céspedes pa uspe s temi sicer osebnimi zapisi tudi odličen prikaz italijanske družbe v petdesetih letih 20. stoletja. Interpretira dramska igralka Doroteja Nadrah, režirala je Ana Krauthaker; posneto leta 2024.

Da, da, frizerske škarje so v nekem daljnem kolenu brez dvoma v sorodu z giljotino.
Mineva 110 let od rojstva Franeta Milčinskega - Ježka. Rodil se je kot tretji otrok v družini pisatelja in sodnika Frana Milčinskega. Bil je človek mnogih talentov. Že zgodaj sta ga potegnila gledališče in radio.

Posebej pomembno je njegovo ustvarjanje za mlade. Leta 1952 je napisal Zvezdico Zaspanko, prvo slovensko radijsko igro za otroke, njegov je scenarij za mladinski film Kekec, napisal je pesmi za film Ne čakaj na maj in v filmih tudi igral. S televizijo je sodeloval pri snemanju zabavnih oddaj in skečev. Franu Milčinskemu - Ježku namenjamo decembrske Humoreske tega tedna. Tokrat je govor o tem, kako pomemben je režiser pri filmu. Kaj vse se pripeti živemu človeku, ko ga v maski postarajo? Je lahko lutka resničnejša od izvirnika? In kako hitro je mogoče zamenjati literaturo za vodovodna opravila? O vsem tem hudomušno piše Frane Milčinski - Ježek v dveh humoreskah – v prvi, Tišina ... snemanje ... kamera! na primeru snemanja filma o Kekcu, v drugi z naslovom Na vodovodni liniji pa ob poplavi v domači kuhinji oziroma, tako imenovani "melioraciji barja".

Interpretira Blaž Šef, režiser je bil Alen Jelen. Posneto leta 2024.

… in nenadoma sem v politi kavi zagledala svoj spačeni odsev in pomislila, da morda sama v resnici nisem jezna, ampak samo zelo zelo žalostna.
Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a delo trdno temelji na psihološkem realizmu. Tokrat se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom govori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najočitnejše.
Interpretacija Doroteja Nadrah, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2024.
Vsebina je del projekta Talenti EU-regij na RTV Slovenija, ki ga sofinancira Evropska unija.