V Parizu živeči pisatelj, ki je 1. aprila dopolnil 80 let, se trdno drži svojih načel o obiskovanju (nekdanje) domovine: tja gre zelo redko in le takrat, kadar je res nujno - in vsakič kar se da neopazno -, javnih nastopov pa se popolnoma izogiba. Kundera je organizatorjem poslal pisno prijazno zahvalo za "nekrofilsko zabavo" v svojem rojstnem kraju Brnu, tridnevni dogodek, ki so se ga udeležili književni strokovnjaki in prevajalci tudi iz Chicaga, Pariza, Reykjavika, Rima in Varšave.

V sporočilu, ki ga je na srečanju prebral eden izmed govornikov, je zapisal tudi, da se vidi kot francoski pisatelj in da bi morali njegovo delo preučevati kot francosko književnost in ga tja uvrščati tudi v knjigarnah, poroča agencija AFP.

Do leta 1989 v domovini prepovedan
Jan Tlusty, predavatelj na brnski univerzi Masaryk, je povedal, da je bila to prva mednarodna konferenca o Kunderi na čeških tleh. Kundera, zapriseženi komunist v 50. in nato prerojeni "svobodomiselnež" v 60., je leta 1975 zapustil takratno Češkoslovaško in leta 1981 postal francoski državljan. Do padca komunističnega režima v žametni revoluciji leta 1989 so bila njegova dela v domovini prepovedana.

Potem ko je leta 1990 v češčini izdal roman Nesmrtnost, Kundera piše samo še v francoščini. Do pred kratkim je češkim urednikom prepovedoval izdajati svoje knjige v maternem jeziku. Avtor Neznosne lahkosti bivanja (1984) je, na primer, prezrl tudi vabilo na podelitev češke nacionalne nagrade za književnost, ki so mu jo v domovini namenili leta 2007.

Kundera je za češke medije prvič po izselitvi spregovoril lani, ko ga je neka češka revija obtožila, da je bil policijski informant v komunističnem režimu. Namigovanja je zanikal in jih označil za "čiste laži", a objava je zamajala njegov ugled med kritiki v domovini, kjer so spomini na stari režim še zelo živi. So se pa na njegovo stran postavili mnogi pisateljski rojaki.

A. K.