Že včeraj sta v britanskem založniškem svetu zakrožili vesti, da založba Penguin načrtuje izdajo avtorizirane biografije, ki bo "iz pokojne premierke prvič naredila tridimenzionalno figuro", literarni poklon Margaret Thatcher pa prav tako načrtuje Robin Harris, njen pisec govorov. Obe knjigi bosta v knjigarnah še pred koncem meseca.

Z biografom je sodelovala, knjige pa ni več prebrala
Margaret Thatcher je v pisanje avtorizirane biografije o sebi privolila že leta 1997, pod pogojem, da ne bo izšla pred njeno smrtjo. Založba Penguin je tako izid knjige Margaret Thatcher: The Authorised Biography, Volume One: Not For Turning Charlesa Moora napovedala za naslednji teden, takoj po pogrebu.

Moore je za svoje delo dobil popolnoma prost dostop do zasebne dokumentacije Thatcherjeve, jo večkrat intervjuval, odobrila pa je tudi vse njegove prošnje za intervjuje z njenimi sodelavci in družino. Thatcherjeva rokopisa, ki zajema obdobje do konca Falklandske vojne, pred smrtjo ni prebrala; Moore zdaj že končuje drugi del življenjepisa, ki bo naslovljen Herself Alone.

"Moorova biografija Margaret Thatcher v hipu preseže vse druge knjige, napisane o njej. Pri pisanju obeh delov je tesno sodeloval s portretiranko, in osupljivo je, koliko stvari, ki o njej niso bile še nikoli javno izrečene, je zapisal. V trenutku, ko se spreminja v zgodovinsko osebnost, prvič v zgodovini postaja tudi tridimenzionalna figura," obljublja založnik Stuart Proffitt. "Moore je svoji portretiranki očitno naklonjen, a se ne izogiba kritiziranju ter izpostavljanju napak in slabosti, kjer se mu to zdi upravičeno."

In potem je tu še druga, neuradna biografija
25. aprila pri založbi Transworld izide še ena biografija - neverjetno, prav tako z naslovom Not for Turning izpod peresa Robina Harrisa -, ki prav tako obljublja povzetek "izjemne življenjske zgodbe" in "primeren poklon ženski, ki je pisala zgodovino". Naslov je tudi tukaj sposojen od tistega slovitega govora, ki ga je Thatcherjeva leta 1980 imela na konferenci svoje stranke: "To those waiting with bated breath for that favourite media catchphrase, the U-turn, I have only one thing to say: You turn if you want to. The lady's not for turning." ("Tistim, ki s pridržanim dihom čakate na, kot radi zapišejo mediji, popoln preobrat, lahko rečem samo eno: Sami se obrnite. Lady se ne obrača po vetru.")

Harris je bil premierkin svetovalec in pisec govorov, pomagal ji je začrtati avtobiografijo in bil tudi zasebno njen prijatelj vse do smrti. Ko je izvedela, da bo na papir prelil svoje videnje njenega življenja, mu je pisala: "Nikogar ne poznam, ki bi bil bolj kot ti primeren, da se spopade s temo ... Ti tudi veš, bolje kot kdor koli drug, kaj sem hotela, da bi moje reforme Britancem prinesle." Harris nam tako zdaj obljublja "presunljiv popis sestopa s položaja" in "globok, oseben uvid" v osebnost v ponedeljek umrle političarke.

Morrisey: ne verjame v maksimo "O mrtvih nič žalega"
Seveda pa vse reakcije na smrt železne lady niso bile tako zadržane. Med tiste, ki so se čutili dolžne povedati nekaj krepkih, seveda sodi tudi Morrissey; britanski pevec od nekdaj slovi po svojih brezkompromisnih, liberalnih stališčih. "Thatcherjeva je kot železna lady znana samo zato, ker so jo determinirale popolnoma negativne lastnosti, kot sta trma in zadrta odločenost, da ne bo poslušala drugih," je zapisal v svoji izjavi za javnost. "Vsaka njena poteza je imela negativen naboj: uničila je britansko proizvodno industrijo, sovražila je rudarje, sovražila je umetnost, sovražila je irske borce za svobodo in jih pustila umreti, sovražila je angleške reveže in ni naredila ničesar, da bi jim pomagala, sovražila je Greenpeace in druge okoljevarstvenike, bila je edina evropska politična voditeljica, ki se je zoperstavila prepovedi trgovanja s slonovino, premogla ni nobene duhovitosti in topline in celo lasten kabinet jo je dal na čevelj."

Feministka ali zaviralka ženskega gibanja?
Prepričan je, da je prav zgled Margaret Thatcher kriv, da Britanci nikoli več ne bodo izvolili ženske premierke: "Sovražila je feministke, pa čeprav so si Britanci v veliki meri prav zaradi razcveta ženskega gibanja dovolili sprejeti, da bi njihov premier lahko bil ženskega spola. Zaradi nje v britanski politiki nikoli več ne bomo videli žensk na vplivnih položajih - namesto da bi ta vrata za ženske odprla, jih je zaprla."
Ravno nasprotnega mnenja pa je bila, zanimivo, Meryl Streep, ki je za svojo upodobitev Margaret Thatcher v filmu Železna Lady lani dobila oskarja. O Thatcherjevi je v večini intervjujev govorila z globokim spoštovanjem: "Ko sem sama hodila na fakulteto, je bilo za ženske odprtih tako malo poti ... Lahko si, mogoče, prilezla na čelo podjetja - če je to podjetje izdelovalo ličila. Lahko si bila urednica revije, ampak samo, če je bila revija za ženske ... V tak svet je Margaret Thatcher vstopila in se nato v njem povzpela na sam vrh. To je nekaj izjemnega."

Zdi se, da je britanska glasbena srenja bolj ali manj Morrisseyevega mnenja: po zaslugi kampanje prek facebooka se je na uradno lestvico UK Top 40 prebila pesem Ding Dong The Witch is Dead, ki jo je daljnega leta 1939 v Čarovniku iz Oza pela Judy Garland. Po zaslugi tviterašev se je dvignilo tudi število s spleta snetih pesmi Tramp the Dirt Down Elvisa Costella.

V tem duhu v nadaljevanju prilagamo nekaj najznamenitejših pesmi, ki jih je v britanski popularni glasbi navdihnilo nasprotovanje politiki Margaret Thatcher.