Najslavnejši norveški pisec kriminalk, čigar slava je presegla meje Norveške in tudi Evrope, pravi, da je na tako raznolikih področjih, kot so književnost, glasba, finance in šport, uspel, ker je bil "neumen, pogumen in je imel srečo".

Snežak (v izvirniku Snomannen), njegova peta knjiga iz serije o detektivu Harryju Holeju, bo zdaj izšla v ZDA, na Otoku je že tri mesece prodajna uspešnica in Nesba so se "prijele" primerjave s še enim uspešnim skandinavskim avtorjem kriminalk, pokojnim Stiegom Larssonom.

A 51-letni Nesbo, ki je po svetu prodal že več kot devet milijonov izvodov knjig, ne vidi veliko skupnega s Švedom, znanem po izjemno priljubljeni seriji knjig Milenij, katere uspeh se je začel z Dekletom z zmajskim tatujem.

"Mislim, da je skandinavski kriminalni žanr povezan s kakovostjo, tako da se mi zato zdi dobro, da me primerjajo z Larssonom, se pa bolj kot s skandinavsko počutim povezanega z ameriško tradicijo 'hard-boiled' kriminalk," je Nesbo povedal za AP.

Kritiki menijo, da bi napeti in z akcijo nabiti Snežak lahko pomenil Nesbojev preboj na ameriški trg, kjer bodo knjigo izdali pri hiši Knopf, založnikih, ki so tja pripeljali tudi Larssonovo serijo. V romanu inšpektor Hole lovi serijskega morilca, ki na okruten način pobija poročene ženske, nato pa jih razkosa.

Če so Larssonovi zapleti temačni, so Nesbojevi temni kot v rogu, pišejo pri AP-ju. Prikazujejo ne ravno laskavo podobo norveške prestolnice, v kateri odvisniki od mamil tavajo po temačnih, s plundro prekritih ulicah.

"Oslo ima veliko temnejše plati, kot jih poznajo turisti, pa tudi ljudje, ki tam živijo vse svoje življenje. To je eno mest z največ smrtmi zaradi prevelikega odmerka mamil v Evropi, če gledamo na odstotek od števila prebivalcev." A Nesbo priznava, da v svojih knjigah mestu doda še nekaj več temačnosti, kot je tam v resnici je. "Ustvarjam nekakšno različico Osla po podobi Gotham Cityja," pravi.

Nesboja navdihujejo predvsem pisatelji, kot so ameriški avtor kriminalk Jim Thompson, pa tudi kritiško opevani ameriški pripovedovalci zgodb: Mark Twain, Ernest Hemingway, Charles Bukowski, Philip Roth in Don DeLillo.

Osrednji lik njegovih knjig je suhljati alkoholik in samotar, ki nosi "martenske" in posluša Toma Waitsa, poleg svoje službe, ki pomeni lovljenje serijskih morilcev, pa se trudi ohraniti šepavo ljubezensko življenje.

Nesbo pravi, da je v mestecu, kamor je hodil med šolskimi počitnicami, obstajal policist z imenom Hole, je pa ime Harry Hole tudi referenca na lika Harryja Lima in Hollyja Martinsa iz britanskega predstavnika žanra film noir The Third Man (1949). V filmu sta Lime in Martins bližnja prijatelja, pa čeprav drugi velja za "dobri" in prvi za "slabi" lik. Nesbo ju je združil v enega: Harryja Holeja.

Kot je bilo pričakovati, bodo zgodbo težavnega inšpektorja prenesli tudi na filmsko platno; prvi film v kinematografe prihaja že avgusta letos, posneli so ga po njegovi knjigi Lovci na glave (v izvirniku Hodejegerne). Podobno kot pri filmih, ki so jih posneli po Larssonovih delih, se obeta tudi ameriška različica.

Poleg njegove zgodbe o uspehu pa je izjemno zanimiv tudi Nesbojev življenjepis. Preden je leta 1997 izdal svojo prvo knjigo, je bil obetaven igralec nogometa v norveški prvi ligi, borzni posrednik in pevec v rockskupini Di Derre, ki je v 90. letih izdala štiri uspešne albume. "Že odkar sem bil majhen, sem si o vsaki stvari mislil, da tako težko pa res ne more biti," pisatelj pojasnjuje svojo vsestranskost. Leta 2007 je Nesbo izdal tudi knjigo za otroke z naslovom Doktor Proktors prompepulver, ki naj bi spominjala na dela Roalda Dahla.

Je pa, priznava, poskusil tudi nekaj stvari, ki mu niso šle najbolje od rok. "Bil sem grozen taksist. Nasploh sem slab voznik, delal pa sem tudi kot vodja kuhinje na ladji in izkazalo se je, da sem tudi grozljivo slab kuhar."