Založniki so po poročanju Reutersa pred kratkim zmagali v sodni bitki, ki jim omogoča, da sami določajo cene svojih elektronskih knjig, kar pomeni, da so v boljšem položaju kot glasbena industrija, ki je pred desetletjem klonila pod Applom, ki je dosegel enotno ceno 0,99 ameriškega dolarja za pesem v svoji spletni trgovini iTunes.

Otroške zgodbe zaživele z obogatenimi vsebinami
V tem letu je bilo opaziti pomemben premik od klasičnih knjig k e-knjigam, a založniki ostajajo optimistični in upajo, da jim bo z elektronskimi knjigami uspelo doseči večje občinstvo in povišati dobiček, čeprav še niso ugotovili, kako ljudem prodati dodatne digitalne vsebine. Založba Penguin je po besedah njenega direktorja Johna Makinsona bralcem ponudila digitalno različico knjige Prevzetnost in pristranost pisateljice Jane Austen, ki so jo obogatili z odlomki istoimenskega hollywoodskega filma s Keiro Knightley v glavni vlogi ter recepti in plesnimi gibi iz obdobja, ki ga zgodba opisuje. Omembe vrednega uspeha s to izdajo niso dosegli. "Potrošnik ob tem skomigne z rameni in reče: 'Saj to je sicer čudovito, a za to ne želim prav veliko plačati'," je razložil Makinson in dodal, da so takšnim dodatkom precej bolj naklonjeni otroci. Mnoge klasične otroške zgodbe, kot je Alica v čudežni deželi, so po njegovih besedah prav v digitalni obliki z dodanimi animacijami in igrami doživele ponoven razcvet.

S kolegom se strinja tudi Arnaud Nourry iz založbe Hachette, ki je mnenja, da so se bralci e-knjig izkazali za konservativne: "Stranke ne želijo teh obogatenih vsebin, o katerih neprestano govorimo. Mislim, da ne bi prodali nič več knjig Dana Browna, če bi jim denimo dodali recepte."

V Nemčiji več dobička tiskane, v ZDA pa e-knjige
Premik k e-knjigam je najbolj opazen v ZDA, predvsem po zaslugi Amazona in njegovega bralnika Kindle. Čeprav so cene elektronskih knjig običajno 20 do 30 odstotkov nižje od klasičnih knjig, lahko založniki prihranijo pri stroških shranjevanja, prevoza in delovne sile. V državah, kot sta ZDA in Velika Britanija, kjer cen knjig ne uravnavajo zakoni, so zaradi tega digitalne različice knjig za založnike že postale donosnejše kot tiskane knjige. V nadzorovanih trgih, kot sta Francija in Nemčija, kjer zakoni preprečujejo nižanje cen knjig, da bi ohranila lokalno kulturo in preprečila, da knjiga postane zgolj ena izmed običajnih tržnih dobrin, pa klasične knjige še vedno prinašajo več dobička kot njihove e-različice.

Založniki se torej počasi le privajajo na digitalizacijo sveta, čeprav je bil njihov odnos s spletnimi velikani velikokrat zelo buren in se končal tudi na sodiščih. Z Googlom so se založniki v sodno bitko zapletli zaradi projekta skeniranja knjig, s katerim so želeli vsem omogočiti dostop do vsebin svetovnih knjižnic, kar pa so njihovi nasprotniki videli kot krajo intelektualne lastnine. Tožbo Googla je marca letos ameriški sodnik zavrnil, spletni velikan pa je v tem času v digitalno obliko poskeniral že več kot 13 milijonov knjig in v mnogih državah dosegel kompromisno rešitev z avtorji in založniki.

Novo sporno področje je izposoja e-knjig
Uspešnejše so bile založbe v bitki z Amazonom, ki je želel doseči enotno ceno 9.99 ameriškega dolarja za nove knjige na svojem bralniku Kindle. Velikih šest založb si je uspelo izboriti nadzor nad cenami svojih izdaj in se tako izognili napaki glasbene industrije, ki je zaradi enotne cene pesmi v trgovini iTunes utrpela finančno škodo.

Nova "fronta" med založbami in spletnimi podjetji se odpira pri posojanju e-knjig, ki ga je denimo pred kratkim omogočil Amazon s svojo Kindle izposojevalnico, v kateri si lahko redni uporabniki brezplačno izposodijo eno knjigo mesečno. Velikih šest založb Hachette, HarperCollins, MacMillan, Penguin, Random House in Simon & Schuster – se temu izposojevalnemu programu niso želeli pridružiti, ker po njihovem mnenju razvrednoti knjigo v očeh bralca. Pravijo tudi, da nimajo nič proti posojanju e-knjig med bralci, a da je za zdaj pomembnejša zaščita avtorskih pravic. "Moj posel je prodajanje knjig. Ljudje, ki si lahko vsakih 18 mesecev privoščijo nov Kindle in iPad za 600 dolarjev, ne potrebujejo naše pomoči," je razliko med denarjem, ki so ga uporabniki pripravljeni odšteti za modne tehnološke pripravice, in vsotami, ki so jih pripravljeni odšteti za digitalne knjižne vsebine, za Reuters še opisal Nourry.