Leta 2010 je založniška hiša presenetila z odločitvijo o reviziji klasične mladinske knjižne serije Pet prijateljev. Na podlagi raziskave, ki je pokazala, da mladine današnjega časa pustolovščine petih prijateljev ne pritegnejo več toliko kot nekoč - zaradi njihovega zastarelega jezika, so se odločili za "občutljive popravke knjig", v katerih bi ohranili originalne zgodbe in karakterje, posodobili pa izraze, ki se danes ne uporabljajo več ali so skozi čas dobili drugačno konotacijo.

Tako so na primer spremenili izraze, kot so "grozljivi gulež" v "knjižni molj", "usmili se me!" v "oh, ne!" ali "mati in oče" v "mama in očka", "vse to je zelo čudaško" v "vse to je zelo čudno". Prav tako so naredili popravke za večjo spolno nevtralnost in Anne je tako namesto punčk oboževala medvedke.

Kot je povedala direktorica založniške hiše Hodder Anne McNeil, morajo biti "otroci, ki berejo [Pet prijateljev], zlahka sposobni razumeti karakterizacije in vstopiti v zgodbo ter zaplete". "Popravljen tekst jih bo verjetno lažje privabil, da se zapletejo v napete dogodivščine prijateljev."

Vprašanje mere "brezčasnega" jezika
A čeprav je bila namera predvsem vzpostaviti "brezčasen" jezik, ne korenite prilagoditve v govor 21. stoletja, so po šestih letih v založbi ugotovili, da popravljene izdaje knjig niso bile tako uspešne, kot so predvidevali, zato se vračajo k izdajanju predhodnih različic dogodivščin o otroških detektivih.

"Odziv zadnjih šestih let kaže, da ljubezen do Petih prijateljev ostaja nedotaknjena in spreminjanje posameznih izrazov ni bilo potrebno," je sporočila McNeil. "Hočemo, da se zapuščina Enid Blyton nadaljuje. Milijoni bralcev so se naučili brati prav z njo."

Podcenjevanje otrok
Tony Summerfield, vodja Družbe Enid Blyton se z opuščanjem najnovejših revidiranih izdaj strinja: "Lahko samo potrdim - bližje ko se vrnemo k originalnemu jeziku Enid Blyton, boljše je. Ne bom se zaustavil pri spremembi vsake danes nenavadne besede; brez dvoma se bo v desetih letih veliko besed spremenilo." A poudarja, da so kritike na knjige Enid Blyton v njenem času letele predvsem na avtoričin izjemno preprost jezik. "Če danes trdimo, da moramo njene knjige prepisati v jeziku, ki ga bodo otroci razumeli, je to žalitev do otrok." Summerfield je bil kritičen že ob napovedi revidiranih izdaj, saj takšna ideja prihaja predvsem od odraslih, ki podcenjujejo otroke.

Podpira spremembe jezika v tolikšni meri, kolikor je jezik postal žaljiv ali so nekateri izrazi pridobili drugačne pomene ali rasistične reference. Blytonova je bila sicer že v 20. stoletju tarča očitkov rasističnega in seksističnega pisanja, a kljub temu ostaja med četico najpopularnejših otroških avtorjev.

Tudi besede, kot sta "gej" ali "queer", imajo danes drugačen pomen in je pošteno, da jih spremenimo, "ne strinjam pa se s spremembami zaradi sprememb samih", je povedal Summerfield in ob tem spraševal, zakaj prav knjige Blytonove doživljajo večje spremembe kot vsi drugi avtorji njenega časa. "Otroci lahko cenijo, da so bile te knjige napisane v drugačnem času," dodaja.

Klasika v več različicah
Opuščanje posodobljenih besedil sicer ne pomeni, da se Pet prijateljev vrača k originalnemu jeziku, vrača pa se k jeziku s konca 20. stoletja z minimalnimi popravki originalnih izrazov Enid Blyton, ki je knjige iz serije izdajala med letoma 1942 in 1963.

"Mislim, da za otroke ne bo nobene razlike, katere izdaje berejo. Različice iz leta 2010 bodo zdaj opuščene v prid predhodno popravljenih iz 90. let 20. stoletja. Torej tu niti ne gre za originalne tekste Enid Blyton, a v teh izdajah so le majhni popravki posameznih izrazov, ne pa popolnoma na novo napisane knjige, kot je v primeru izdaj iz leta 2010. Mogoče je, da otrok, ki v roke vzame "klasično" izdajo, bere drugačno različico kot njegovi starši," pravi Summerfield.

Jezik se razvija
Založba Hodder sicer ob posodobljenih različicah ni opustila prejšnjih izdaj. A tudi če pustimo ob strani tržno usmerjeno vprašanje – založba še vedno proda več kot pol milijona izdaj posameznega naslova iz serije Pet prijateljev vsako leto – v literarni stroki ostaja vprašanje o posodabljanju literarnih klasik, da bi bile zanimive tudi današnjim generacijam bralcev.

Avtor otroških knjižnih uspešnic Andy Briggs, ki je med drugim "prepisal" Tarzana Edgarja Rica Burroughsa za 21. stoletje, spremembe odobrava. "To je nesrečna nujnost," je prepričan. "Klasične knjige, ob katerih smo odraščali mi – Pet prijateljev, Tarzan, Sherlock Holmes – moramo posodobiti. Jezik se spreminja, razvija, in če se ne razvijamo z njim, potem nova generacija mladih ne bo v teh knjigah našla ničesar, s čimer bi se lahko povezala." Če literatura ne bo sledila tej poti, je otroci ne bodo brali in klasične knjižne zgodbe bodo izgubljene, še pravi.