Kot odgovor na vprašanje, kako se znajti v novih razmerah in ne zaiti v banalizacijo, iščejo tržne niše, uvedli so nekaj programov, ki odpirajo vrata stavbe. "To je ena izmed naših prihodnosti, ki jo bomo skušali razvijati," je dejal.

Marsikomu idealen poslovni model, zato ga bo izredno težko spremeniti
Na okrogli mizi Pogled z drugega zornega kota so sodelovali še novinarka Mojca Širok, zdravnik in publicist Alojz Ihan in pisatelj ter publicist Miha Mazzini. Dogodek je uvedel pogled na nedavno finančno afero v Vatikanu, ki je po besedah dopisnice RTV Slovenija iz Rima Mojce Širok verjetno idealen poslovni model za marsikoga, ker gre za zasebno blagajno absolutnega monarha in njegovih prijateljev brez vsakršnega nadzora in pravil. Vsaj tako je bilo dolga leta.

"Ko govorimo o finančnih nepravilnostih v Vatikanu, mislimo na tiste, ki delujejo v Vatikanu," pravi in nadaljuje, da je to po navedbah le delček tega poslovnega okolja. Tu je še vrsta poslovnežev in ljudi drugih poklicev, ne samo v Italiji, ki imajo od takšnega poslovnega modela korist. Da bi ga spremenili, je izjemno težka naloga in papež Frančišek ni prvi, ki je to poskusil. Prvi, ki se je tega zares lotil, je bil Benedikt XVI., ki je odstopil, je še pojasnila poznavalka družbenopolitičnih razmer v Italiji.

V Sloveniji nižje instance takoj obstruirajo višje
Mazzini primerja povprečen slovenski poslovni model z japonskim, pri čemer je med njima ena bistvena razlika, pravi. Na Japonskem se vse stoodstotno dogovorijo, spoštujejo avtoritete, tujce izločijo. "Tudi v Sloveniji se vse dogovorimo med sabo, tujce zminiramo takoj, ko se pojavijo, toda zgodovina nas je naučila, da smo majhni uporniki: nižje instance takoj obstruirajo višje."

Temelj uspešnega poslovnega modela je zaupanje
V medicini je treba razlikovati med poslovnimi in preživitvenimi modeli, opozarja zdravnik in pisatelj Alojz Ihan. V ospredju prvega je, da je en pacient slabše kot dva, v primeru drugega je obratno. Vse slabše zaupanje v medicino in zdravnike v Sloveniji pripisuje temu, da so vsi še vedno nostalgično zazrti v socialistično medicino, ko je bila usoda pacientov sicer absolutna slabša, to zaupanje pa se je zmanjšalo tudi zaradi vse večje dostopnosti do informacij.

Zaupanje je tisto, na katerem temelji uspešen poslovni model, je prepričan, vsaka država pa se mora odločiti, ali zgraditi sistem, ki bo temeljil na zaupanju, ali sistem, ki bo temeljil na sistemu čakalnih vrst. Ta se mu zdi absurden, medicina se bo po njegovem prepričanju morala organizirati tako, da bo omogočila delo na daljavo, oddaljeno diagnostiko prek računalnika.

Novinarski poklic je na robu izumrtja
In kakšna je prihodnost novinarstva in pisanja? Mojci Širok se zdi, da bo še slabše, novinarski poklic je po njenem mnenju na robu izumrtja. Tudi pisanje po Mazzinijevi oceni zaradi premalo bralcev v Sloveniji nima perspektive v smislu, da bi nekdo od tega dobro živel. Edine uspešnice so politične uspešnice, težko pa se je najti tudi v hiperprodukciji tekstov, značilni za Zahod. Kot pravi, se bo morala Slovenija odločiti, ali bo imela državne subvencije in kakovost ali pa bo vse skupaj prepustila trgu.