Monografija Slovenska esejistika od začetkov do leta 1950 dopolnjuje knjigo, v kateri je Miran Štuhec pred nekaj leti obravnaval slovensko esejistiko v drugi polovici 20. stoletja. Avtor je pripravil analitičen in sintetičen esejistično-zgodovinski uvid v obsežni korpus, ki je od 9. stoletja naprej sooblikoval duhovno in kulturno podobo Slovencev. Knjiga tako ves čas sledi relevantnim besedilom in avtorjem, upošteva njihove interese, slogovne in jezikovne specifike in svetovnonazorske podlage.

Štefančičeva knjiga o Slovencih
Druga domača novost z naslovom Slovenci je po besedah urednika pri Študentski založbi Mitje Čandra posebna, ker govori izključno o Slovencih, zunanji povod zanjo pa je bila 20-letnica osamosvojitve. Štefančič, prepoznaven po svojevrstnem slogu, se v njej ukvarja tako z znanimi kot manj znanimi Slovenci, od tistih, ki so odhajali v tujino, do tistih, ki so v Slovenijo prihajali. Knjiga po urednikovih besedah podaja številne informacije in izpostavlja določeno samoironijo do nacionalnega problema.

Črnogorska sodobna literatura
Hansenovi otroci, romaneskni prvenec Ognjena Spahića, je v maniri 'novega eksistencializma' spretno spisana zgodba o življenju za zidovi zadnjega evropskega leprozorija v Romuniji, postavljena v čas padca komunističnega diktatorja Nikolaja Ceausescuja. Znotraj tega okvira spoznamo zgodbo dveh prijateljev, ki ju druži enaka usoda: okuženost z lepro oziroma gobavost in iz tega izhajajoča obsojenost na dosmrtno karanteno v družbi drugih gobavcev. V tej 'vrženosti v svet', kjer so 'pekel drugi', snujeta načrt pobega, pot v zahodno Evropo, čeprav obenem slutita, da alternativna najbrž ne obstaja in da je to, kar doživljata – kot bi dejal Jack Nicholson –, »as good as it gets«.

Firsheva dnevniška razmišljanja
Švicarski klasik Max Frisch je po Čandrovih besedah avtor specifičnega glasu, tako eksistencialističnega kot segajočega onkraj eksistencializma. V precejšnji meri je vplival tudi na slovenski prostor, saj ga je prevajal že Edvard Kocbek. Slovenskim bralcem so zdaj na voljo njegovi dnevniški zapiski iz let od 1966 do 1971 v prevodu Vitala Klabusa. Zapiski opisujejo tako zunanji kot notranji položaj Evrope in sveta konec 60. let in so svojevrsten dokument časa, saj so nastali v obdobju naglega spreminjanja družbenega konteksta.

Še 52 novih naslovov
Letos nameravajo pri Študentski založbi izdati 60 naslovov, med njimi bodo štirje ponatisi. Kot pravi Mitja Čander, se založba trudi nadaljevati kakovostno linijo tiste literature, ki je pomembna za slovenski prostor. Med domače novosti so uvrstili tudi zbrane pesmi Tomaža Šalamuna ob njegovi 70-letnici, pesniško zbirko Dušana Jovanovića in antologijo slovenskih pesmi v prozi. Izšli bosta tudi pesniški zbirki Uroša Zupana in Katje Perat.

Nove romane bodo v zbirko Beletrina, ki letos praznuje 15 let, prispevali Aleš Čar, Jurij Hudolin, Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič, Zdenko Kodrič in Dušan Merc. S kratko prozo bosta zastopana Sebastijan Pregelj in Mojca Kumerdej, izšel bo tudi izbor iz zgodnje krajše pripovedne proze Prežihovega Voranca. Izmed prevodnih novosti se bralci lahko nadejajo del Agote Kristof, Herte Müller, Roberta Walserja, Ceesa Notebooma, Franza Kafke, Virginie Woolf, Jamesa Joycea, Ilme Rakusa in Inga Schulzeja.