Kostja Gatnik sam je na predstavitvi monografije izrazil zadovoljstvo, ker je na podlagi knjige in razstave ugotovil, da je res veliko ustvaril. Foto:
Kostja Gatnik sam je na predstavitvi monografije izrazil zadovoljstvo, ker je na podlagi knjige in razstave ugotovil, da je res veliko ustvaril. Foto:

Če si ogledujemo Gatnikovo slikarstvo od zunaj, je mogoče uvideti, da slikar od začetka do konca ostaja zvest aksiomu, da je slikarstvo nekaj, kar nam ponuja čisto veselje nad neodvisnim obstojem nečesa, kar je odlično.

Jožef Muhovič o Kostji Gatniku
Kostja Gatnik: Brez naslova (1998)
Kostja Gatnik: Brez naslova (1998). Foto: Narodna galerija

Delo Kostja Gatnik: Kaj sem videl 1968-2008 so predstavili v Narodni galeriji, kjer je trenutno na ogled pregledna razstava dela tega vsestranskega likovnega ustvarjalca. Sodelovanje z Narodno galerijo sega že v leto 1982, ko je Gatnik na pobudo takratne direktorice Anice Cevc in po besedilu pisateljice Svetlane Makarovič ustvaril škrata Gala, ki popelje najmlajše obiskovalce skozi galerijske prostore.

V zahvalo za Gala, ki je v galerijo privabil številne otroke, mnogi so zdaj že odrasli in vodijo v galerijo svoje otroke, kar jim v galeriji veliko pomeni, so tako ustvarjalcu pripravili razstavo in monografijo. Kustos Narodne galerije Andrej Smrekar je Gatnika opisal kot legendo generacije, ki je v 20. stoletju najodločneje zavzela svoje mesto v zgodovini likovne umetnosti na Slovenskem.

Spomnil je na Gatnikov udarni nastop na začetku skozi popart in obrat k osebnoizpovedni ter refleksivni poetiki v 80. letih. Po Smrekarjevih besedah je bil nenehno navzoč v grafični in knjižni produkciji, medtem ko je slikarski opus pokazal le izjemoma.

Devet prelomnih letnic
Gre za prvo knjigo o delu Kostje Gatnika, prinaša pa celovit pregled Gatnikovega opusa, ki ga je umetnik ustvaril v preteklih štiridesetih letih na področju ilustracije, stripa, vizualnih komunikacij, fotografije in slikarstva. Njegovo delo spoznamo v devetih poglavjih. Ta uvede devet letnic, ki so bile po besedah urednice in soavtorice monografije, umetnostne zgodovinarke Vesne Teržan, prelomne v Gatnikovem življenju.

O Gatniku pišejo ...
Na 232 straneh so se razpisali asistent na katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede Ljubljana Gregor Bulc, publicist Marko Crnkovič, pesnik, pisatelj, dramatik in publicist Milan Dekleva, pesnik, publicist in urednik Niko Grafenauer, Barbara Jaki, grafični oblikovalec Radovan Jenko, pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih, publicist in likovni kritik Brane Kovič, likovna kritičarka Judita Krivec Dragan, pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič, akademski slikar Jožef Muhovič, fotograf Milan Pajk, pesnik Tone Pavček, glasbenik Zoran Predin in grafični oblikovalec Peter Skalar. Besedilo je opremljeno z nekaj tisoč reprodukcijami.

Kostja Gatnik (1945) je študiral slikarstvo na ljubljanski likovni akademiji pri profesorjih Mariju Preglju in Maksimu Sedeju, nato pa nadaljeval študij na slikarski specialki pri profesorjih Sedeju in Zoranu Didku. Njegove ilustracije bogatijo več kot 80 knjig, razstavljal je na približno dvajsetih samostojnih in več skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad.

M. K.

Če si ogledujemo Gatnikovo slikarstvo od zunaj, je mogoče uvideti, da slikar od začetka do konca ostaja zvest aksiomu, da je slikarstvo nekaj, kar nam ponuja čisto veselje nad neodvisnim obstojem nečesa, kar je odlično.

Jožef Muhovič o Kostji Gatniku