Poznavalec Williama Shakespearja Marjan Strojan in prevajalec Milan Jesih sta v sredo v Cankarjevem domu v sklopu festivala Shakespeare za vedno spregovorila o avtorjevi tragediji Macbeth.

Delo je nastalo med letoma 1599 in 1606, v času, ko je po smrti kraljice Elizabete I. angleški prestol zasedel škotski vladar Jakob VI. in zavladal Angliji kot Jakob I. Ta je bil pokrovitelj Shakespearjeve igralske skupine, zato dramatikova odločitev za snov iz škotske zgodovine po Strojanovem mnenju ni naključje.

Pretepi, umori in Shakespeare kot Lady Macbeth
Kot zanimivost je Strojan omenil, da se "prekletstvo" igre ni držalo od začetka, čeprav obstajajo legende o različnih nesrečah še iz Shakespearjevega časa. Tako naj bi zaradi nesreče na mesto igralca, ki naj bi upodobil Lady Macbeth, vskočil sam Shakespeare, ki je poleg njega edini znal besedilo.

Obstaja tudi poročilo o uprizoritvi predstave v nekem nizozemskem gledališču, kjer naj bi igralec zamenjal gledališko nabodalo s pravim in do smrti zabodel soigralca. Za največjo tragedijo pa velja dogodek leta 1849 v New Yorku, ko je čakajoče občinstvo izzvalo pretep, v katerem je posredovala tudi policija, ki je streljala v množico in ubila 20 ljudi.
Novemu kralju je treba popihati na dušo
Strojan je Shakespearjevo igro označil za "politično dvorljivko". Kot je poudaril, kralj Macbeth sodeč po zgodovinskih zapisih ni bil tako slab človek, kot je predstavljen v Shakespearjevem delu. Shakespeare naj bi si le želel ustreči kralju Jakobu, zato je po svoje priredil določena dejstva in kralja Duncana, ki je v resnici veljal za krutega, nasilnega in vojaško nesposobnega vladarja, spremenil "v bitje srebrnobele kože in zlate krvi".

Njegovo željo po ugajanju kralju Jakobu naj bi po Strojanovem mnenju upodabljale tudi vloge čarovnic, saj naj bi bil kralj velik poznavalec magije in preganjalec čarovnic.

Skromni Jesih
Prevajalec Shakespearja Jesih je povedal, da je dramatik likom čarovnic in hudobcev vlil neko posebno strast do zla, ki jo izraža tudi na jezikovni plati. Sicer pa se mu zdi, da je v svojih prevodih prevečkrat uporabil "jesihizme", kar je povzročalo težave igralcem.

Jesih je s prevajanjem Shakespearja "naredil veliko uslugo Slovencem", mu oporeka stanovski kolega, češ da je, tako kot veliki dramatik, "obseden z jezikom".

Jesih je pri prevajanju vedno skušal ostati zvest avtorjevemu duhu oziroma je bil z njim, nikoli pa si ni delal utvar, da bo njegov prevod edini. "Svoje sem dodal na oltar, nikoli pa si ne bi upal narediti prevoda, ki bi moral veljati 500 let," je poudaril.

Predavanje so v Cankarjevem domu pripravili pred gostujočo predstavo južnoafriškega režiserja Bretta Baileyja. Njegov Macbeth bo 23. februarja zaživel v Gallusovi dvorani.