Režiser Emir Kusturica je svoje življenje opisal v romanu Kje sem v tej zgodbi jaz?. Foto: Reuters
Režiser Emir Kusturica je svoje življenje opisal v romanu Kje sem v tej zgodbi jaz?. Foto: Reuters
Jezusovo otroštvo
John Maxwell Coetzee si v romanu zastavlja vprašanje, kako v takšnem izmišljenem, neobstoječem družbenem sistemu deluje človeška narava. Foto: Cankarjeva založba
Poljski pisatelj mlajše generacije Ignacy Karpowicz piše o človeških čustvih in nemožnosti srečne ljubezenske zveze, v zgodbo pa vpleta tudi bogove, literarne fikcije, abstraktne pojme in predmete.
Poljski pisatelj mlajše generacije Ignacy Karpowicz piše o človeških čustvih in nemožnosti srečne ljubezenske zveze, v zgodbo pa vpleta tudi bogove, literarne fikcije, abstraktne pojme in predmete. Foto: Cankarjeva založba
Roman Krokodil za vratom ne odpušča sistemu, odpušča pa ljudem, ki so v tem sistemu živeli.
Roman Krokodil za vratom ne odpušča sistemu, odpušča pa ljudem, ki so v tem sistemu živeli. Foto: Cankarjeva založba
Noč zelene vile se lahko bere kot eksistencialistični roman, kjer junaki iščejo svoj prostor pod soncem.
Noč zelene vile se lahko bere kot eksistencialistični roman, kjer junaki iščejo svoj prostor pod soncem. Foto: Cankarjeva založba

Prevajalka Dijana Matković, ki je Kusturičev roman Kje sem v tej zgodbi jaz? prevedla skupaj z Dejanom Narančićem, je prepričana, da se bodo bralci ob knjigi zabavali in spoznavali človeka, ki je prvič prišel v konkreten stik s filmsko umetnostjo, ko je metal premog v klet sarajevske kinoteke. Do danes je v svoji vidni filmski karieri nanizal zlatega leva, dve zlati palmi, srebrnega medveda in celo vrsto drugih nagrad. V svojem delu opisuje otroštvo v Sarajevu, študijska leta v Pragi, naprezanja za uveljavitev v jugoslovanskem in poznejše osvajanje svetovnega filmskega sveta. To vpleta v dramatični čas razpadanja jugoslovanske države, kar ga je privedlo do različnih dilem in opredelitev.
Jezusovo otroštvo - o dečku, ki je drugačen
Coetzeejevo delo Jezusovo otroštvo po mnenju prevajalke Tine Vrščaj ni branje za vsakogar, vznemirljivo pa bo za tiste, ki bi želeli izvedeti, kaj je imel literat v mislih s tem naslovom. Pripoveduje o dečku, ki je drugačen, znajde pa se v utopično-socialistični in obenem birokratsko enoumni družbi. Asketsko zapisan roman, ki zaradi svoje odprte forme omogoča široko paleto interpretacij, načne vprašanje, kako v takšnem izmišljenem, neobstoječem družbenem sistemu deluje človeška narava.
Človek v vseh svojih željah
Izšlo je tudi delo največjega mojstra jezika med mlajšimi poljskimi pisatelji Ignacyja Karpowicza, ki nič manj virtuozno kot svojih preostalih romanesknih del ni zapisal Baladine in romance. Postmoderen roman, v katerem Karpowicz obračuna s poljsko romantiko, pripoveduje o človeških čustvih in nezmožnosti srečne ljubezenske zveze, v njem pa poleg ljudi in bogov nastopajo tudi literarne fikcije, abstraktni pojmi in predmeti. Po besedah prevajalke Jane Unuk skuša avtor opisati človeka v vseh njegovih željah, nagnjenih in orientacijah.
Založba izdaja tudi prevod najbolj osebnega dela z avtobiografskimi značilnostmi nemškega pisatelja Klausa Kordona. Tako je roman Krokodil za vratom opisala prevajalka Uršula Rebek. Zgodba se začne v berlinskem zaporu, samica v Stasi, kjer Manfred Lenz, ki so ga skupaj z družino ujeli pri poskusu pobega iz Vzhodnega Berlina na zahod, čaka na sodbo in obuja svojo življenjsko zgodbo. Vendar roman ne vsebuje sovraštva in gneva. Lenz ne odpušča sistemu, odpušča pa ljudem, ki so v tem sistemu živeli. Ravno to je sporočilo romana, pojasnjuje prevajalka.
Roman o ljubezni v času velikih vojn
Prvič lahko bralci v slovenščini prebirajo sicer v nemščini pišočega švicarskega pisatelja Alexa Capusa. Naslov romana Leon in Louise sicer namiguje na ljubezensko zgodbo, a po mnenju prevajalke Mojce Kranjc oznaka ne zadošča. Sama ga je doživljala kot roman o ljubezni v času velikih vojn. Capus se je, tako kot v številnih svojih delih, naslonil na resnične dogodke in osebe. A zgodovinsko je v tem romanu le ozadje. V ospredju je zgodba o veliki ljubezni med njegovim dedom, domišljijsko dograjenim v Leona, in Louise, žensko, ki jo je dedova družina štela za njegovo skrivnost.
Stropi o bistvu naše človečnosti
Ena osrednjih čeških pisateljic Zuzana Brabcova je v romanu Stropi ženski lik iz svojega prejšnjega dela umestila v novo okolje. Protagonistka se namreč po psihičnem zlomu znajde na psihiatriji, bralec pa spremlja njen miselni svet, njeno navezovanje na preteklost, iz katere bi po besedah urednika Andreja Blatnika lahko našla pot za nadaljevanje. Stropi so roman o tem, kaj je bistvo naše človečnosti in po čem se v takšnih kriznih situacijah sploh še ločimo od živali. Delo je prevedla Nives Vidrih.
O razklanosti sodobne urbane Turčije
Vrata v sorazmerno neznano turško književnost, ki je bila do zdaj znana zgolj po Orhanu Pamuku, odpira prevod romana Noč zelene vile Ayferja Tunca. Avtor razgrinja tragično zgodbo mlade in pametne, čeprav ne šolane ženske, in skozi njeno pripoved prikazuje razklanost današnje urbane Turčije. Gre za zgodbo o poželenju in ljubezni, maščevanju in samouničevanju, izdajstvu in neizrekljivem zlu, nemorali in sprenevedanju, delo pa se po Blatnikovih besedah lahko bere kot eksistencialistični roman, kjer junaki iščejo svoj prostor pod soncem. Pod prevod se podpisuje Miha Avanzo.