Zadnjemu dobitniku Nobelove nagrade za književnost že od lani grozijo turški nacionalisti, znova pa naj bi grožnje s smrtjo izrekel tudi eden izmed osumljencev za umor Hranta Dinka, urednika turško-armenskega tednika Agos. Dink se je turškim nacionalistom zameril zaradi kritičnega pisanja o množičnih pobojih Armencev med 1. svetovno vojno, ista tema pa je pred sodišče pripeljala tudi že Pamuka.

Oktobra lani je Mladinska knjiga sporočila, da naj bi Orhan Pamuk letos marca prišel tudi v Slovenijo, kjer naj bi predstavljal svoja dela. Kot so po odpovedi nemške turneje za MMC sporočili pri tej založbi, pa zdaj trenutno še nimajo podatka o tem, kdaj bo turški pisatelj lahko prišel k nam. Pripravljenost na njegov obisk so raztegnili v leto 2008, saj je zelo zaposlen in bodo tako veseli, kadar koli se odloči priti v Slovenijo.

V slovenščini še četrti Pamukov roman
Prav danes je pri založbi Sanje izšel četrti prevod njegovih del v slovenščino. V romanu Istanbul, Spomini na mesto, avtor spregovori o svojem otroštvu in mladosti, ki ga je preživel v tem mestu med Evropo in Azijo. Avtor pa razkriva ne le podrobnosti iz svojega življenja in tako ponuja zanimivo branje za tiste, ki bi radi kaj več izvedeli o najbolj znanem turškem pisatelju zadnjega časa, ampak predstavlja tudi, kako so mesto videli tuji pisatelji.

Tudi v tem bolj osebnem romanu se Pamuk ne izogne svoji priljubljeni temi - agresivni nacionalistični politiki turške republike, ki je etnično očistila mesto in obračunala z manjšinami, zlasti z grško, armensko in judovsko. Bralce seznani tudi s hujskaškim poročanjem istanbulskih časopisov, ki so še podžigali množice, že tako nastrojene proti nemuslimanskemu prebivalstvu in akciji agenta turške tajne službe, ki je v poskusu načrtne manipulacije z nacionalnimi čustvi leta 1955 odvrgel bombo na rojstno hišo Atatürka v Solunu.

Iskanje morilca v 16. stoletju
Pamukov najbolj znani roman je sicer Ime mi je rdeča, ki je pri nas prvič izšel lani, v ponatisu pa tudi že letos. V Turčiji je roman postal največja knjižna uspešnica vseh časov, ki je bralce pritegnila z vedno aktualno temo - trkom orientalske in zahodne civilizacije. Delo je obenem tudi napet roman, v katerem Pamuk bralce popelje na iskanje morilca miniaturista. Delo, postavljeno v 16. stoletje, je napisano z različnih zornih kotov in perspektiv.

"Dvojčka" z različnih obal Sredozemlja
V daljno preteklost je postavljen tudi prvi Pamukov roman, ki ga je bilo mogoče prebirati v slovenščini - Bela trdnjava se vrača v čase, ko so bili Turki strah in trepet Evrope in Sredozemlja, od koder so se vračali z bogatim plenom in "živimi žrtvami". Med njimi je bil tudi mlad italijanski fant, ki je bil v Turčijo priveden kot vojni plen, tam pa je srečal svojega alter ega: človeka, ki mu je bil neizmerno podoben na videz, podobna pa so bila tudi njuna zanimanja. Njuno druženje je vplivalo na oba tako močno, da včasih še sama nista več vedela, kdo je kdo.

"Epska freska sodobne Turčije"
Lani pa je v slovenščini izšel tudi Sneg; "epska freska sodobne Turčije in njenih nasprotij bralca vsrka kot vrtinec in ga izpljune šele na zadnji strani zajetne knjige," pišejo pri založbi Sanje. Dogajanje v romanu narekuje padanje snega, ki daje zavetje revoluciji v mestu Kars, kamor se pesnik Ka poda, da bi za istanbulski časopis poročal o množičnih samomorih tamkajšnjih deklet, ki nočejo odložiti rute, žene pa ga tudi popolnoma intimen cilj - poročiti se želi z dekletom, ki ga je očaralo v študentskih letih, zdaj pa je spet ločeno.

M. T.