Naslovnico številke Radikala, ki jo je uredil on, je nobelovec namenil kritiki zatiranja umetnikov v njegovi domovini. Foto: EPA
Naslovnico številke Radikala, ki jo je uredil on, je nobelovec namenil kritiki zatiranja umetnikov v njegovi domovini. Foto: EPA
Orhan Pamuk
Uradnega odziva na Pamukovo izdajo Radikala še ni. Časopis ima sicer naklado le 33.000 izvodov, a šteje za enega najpomembnejših turških intelektualnih časopisov. Foto: EPA
Ime mi je Rdeča, Orhan Pamuk
Roman o trku med dvema civilizacijama je največja turška knjižna uspešnica vseh časov. Foto: Mladinska knjiga

Pamuk, lani so mu sodili zaradi žaljenja turškosti (sojenje je obsodila mednarodna skupnost), nato pa primer ovrgli, je diplomiral iz novinarstva, a v tem poklicu nikoli ni delal - do dne, ko je postal enodnevni odgovorni urednik Radikala.

Se je od leta 1951 sploh kaj spremenilo?
Naslovnico nedeljske izdaje časopisa je namenil predvsem kritiki zatiranja umetnikov in intelektualcev v Turčiji. V zgodbi z naslovnice Pamuk citira članek iz leta 1951, v katerem je avtor Turke spodbujal k očrnitvi Nazima Hikmeta, priznanega pesnika in odkritega komunista, ki je leta preživel v zaporu zaradi svojih levičarskih nagnjenj, pozneje pa umrl v izgnanstvu v Moskvi. Iz svoje žalostne usode je Hikmet črpal navdih za mnoge izmed njegovih najslavnejših pesmi. V omenjenem članku iz leta 1951 je poleg Hikmetove fotografije zapisan poziv turški javnosti, da pisca prepoznajo in "mu pljunejo v obraz". Pamuk piše: "Ta izraz, uporabljen poleg slike Nazima Hikmeta, povzema nespremenjen položaj piscev in umetnikov v očeh države in tiska."

Včeraj sem bil novinar Radikala!
V kotu naslovnice Radikala se je Pamuk neposredno obrnil na pisce v prijateljski, samopodcenjujoči kolumni z naslovom Včeraj sem bil novinar Radikala! Zapisal je, da je bilo enodnevno uredniško delo uresničenje poklicnih sanj, a dodal, da je na poti v enodnevno službo na uredništvu izgubil vso samozavest. Pamuk je prevzel tudi odgovornost za vse zgodbe, ki bralcem morda niso všeč, zasluge za vse všečne pa pripisal rednim novinarjem Radikala.

Pamuka, ki je lani prejel Nobelovo nagrado za književnost, nacionalisti obtožujejo izdaje, ker je spregovoril o pobijanju Armencev in Kurdov. Je eden od dvanajstih piscev, novinarjev, založnikov in akademikov, ki so jih obtožili žalitve Turčije, turške oblasti ali turškosti, zločina, ki je del turškega kazenskega kodeksa in je prejel veliko kritik z Zahoda. Odgovorni urednik Radikala Ismet Berkan se je lani spopadal s podobnimi obtožbami kot Pamuk, prav on je povabil pisatelja k enodnevnemu sodelovanju.

Pa še o verski svobodi, ženskah v politiki in Huseinovi usmrtitvi ...
Na "Pamukovi" naslovnici časopisa se je znašel tudi članek o obredu ob pravoslavnem božiču v Istanbulu, največjem mestu pretežno muslimanske Turčije, ki je bila nekoč krščanska prestolnica Bizantinskega cesarstva. Naslov zgodbe je En križ, tisoč policistov, nanaša pa se na varnostne ukrepe glede istanbulskega vodje pravoslavne cerkve in turške pojemajoče pravoslavne skupnosti. Turški nacionalisti, ki so zelo sumničavi do pravoslavne cerkve, so nekajkrat celo prekinili božično mašo. Drugi članki na Pamukovi naslovnici se ukvarjajo predvsem z nizkimi odstotki žensk v turški politiki in reakcijami na videoposnetek smrti Sadama Huseina v Iraku.