Zbrani pisatelji so poleg poti do miru predvsem primerjali lastne izkušnje s tujostjo ter vlogo tujcev in tujega v svetovni književnosti. Pogovor je vodil predsednik komiteja Edvard Kovač (slovenski PEN), ki je zamisel o nacionalnih literarnih junakih umestil v obdobje romantike, pri tem pa se je vprašal, koliko je v sodobnem svetu potrebno, da se literarni ustvarjalci oddaljijo od klišejskih podob posameznega naroda o tujcih. Idealni protagonist neke drame ali romana po Kovačevem mnenju uhaja iz stereotipov in klišejskih označb ter vnaša v zavest zamisel, da je vsak človek nekaj enkratnega, nepojmljivega.

Predsednik mednarodnega komiteja se je ob tem vprašal, ali je vloga nacionalne literature v tem, da obstoječe predsodke povzema, ali pa naj jih obravnava kritično.

Tujec tako ali drugače
Miha Pintarič, član slovenskega PEN -a, se je strinjal s Kovačem, da je tujec "romantična pogruntavščina", ob tej temi pa je bil bolj črnogled. Po njegovem mnenju smo izgubili sposobnost vere v preproste stvari in ne znamo več umirati z dostojanstvom, ker nam v oporo manjka preprosta beseda. Zlagana jasnost današnjega govora je po Pintariču jasen odsev sodobne človeške duše.

Predstavnica češkega PEN -a Marketa Hejkalova je zavrnila mit o številnih literatih tujcih na Češkem in se navezala predvsem na Kafko. Kafka je bil v Pragi nemško govoreči Jud med katoliškimi Čehi, a so na njegovo ustvarjanje vplivale tudi težave z zdravjem, ženskami in očetom, predvsem pa je bil po mnenju Hejkalove enostavno dober pisec. Za pisatelja torej ni pomembno, da je resnični tujec, temveč da je tuj na drugačen način, na neki način "tujec v sebi", je sklenila. Pri avtorjevi "tujosti" je po mnenju Zorana Paunovića (srbski PEN) ključni element nostalgija, ki jo sam vidi kot motnjo v času in prostoru. Trditev je ponazoril s primerom pisatelja Miloša Crnjanskega in njegovega literarnega junaka Nikolaja Rjepnina, ki sta v tujem Londonu oba podlegla nostalgiji.

Spoštovanje tuje rodi mir
Zanimiv primer tujega v literaturi, namenjeni miru, je na Bledu predstavil John Coutts (škotski PEN). Zbirka zgodb za otroke Power of Goodness je namreč namenjena čečenskim otrokom, v njej pa je med nekaterimi klasičnimi deli tudi pripoved o ruski učiteljici v Groznem, ki si z dejanji v vojni pridobi zaupanje učencev in kolegov. Coutts je obenem dodal, da moramo poleg vojne vihre seveda najti boljše načine, da se ljudje zbližamo. Mir bo mogoč šele, ko bodo ženske prevzele enakopravno mesto v družbi, je prepričan francoski avtor Marek Halter. Ženske trenutno zasedajo marginalno mesto nekdanjega proletariata s slabim plačilom in manj pravicami, je razložil njihovo "tujost" in ob tem dodal, da je za mir dovolj že spoštovanje tujega, ne ljubezen.

Pisatelji so razpravo o tujcu v literaturi in poti do miru nadaljevali s primeri ustvarjalnosti Romov na Madžarskem in Kurdov, pa tudi z razpravo o občutkih "tujosti" in "pozabljenosti" mnogih srednjeevropskih in balkanskih piscev v primerjavi z njihovimi zahodnimi kolegi. Pisatelji se bodo nocoj ob 19.00 na ljubljanskem gradu srečali z županom Ljubljane Zoranom Jankovićem.