Razmišljanje o vplivu globalizacije prek monokultur na knjižno raznovrstnost je na temo okrogle mize 43. mednarodnega srečanja PEN prispeval predsednik slovenskega centra Marjan Strojan. Meni, da knjižno raznovrstnost ogrožata "izdajateljski pohlep in finančna koncentracija v svetu založništva", zaton knjigarn se mu zdi arhitekturna slaba izkušnja, izginjanje knjig zaradi naprav za elektronsko branje pa katastrofa.
Prepričan je, da mora v pogojih vzdržnostnega razvoja vsakdo imeti možnost, da lahko bere in se izraža v lastnem jeziku, dobri avtorji pa bi morali imeti povsod enake pogoje, da bralcem predstavijo svoje delo. Sam ne dvomi, da bomo sčasoma vsi živeli v skupnosti, ki presega na primer narod, toda ne bi smeli privoliti 'v nekaj manj'.
Meta Grosman meni, da razvoj tehnologije ključno vpliva na spremembo v procesu branja. Branje je s tiskom postalo bolj dostopno in osebno, pri elektronskih besedilih pa je osebna nota še močnejša, saj avtorji k besedilu lahko dodajajo slike, zvok in povezave do drugih besedil. Zaradi deljene pozornosti pa se bralec težje osredotoči, zbere globoke misli, ustvari empatijo. Po nekaterih raziskavah se bralci zaradi razvoja tehnologije že pritožujejo zaradi predolgih stavkov v starejših besedilih, je še dodala.

Spodbudni statistični podatki
V Sloveniji letno izide okrog 4.000 knjig, od tega polovica leposlovja, polovica tega pa je prevodov, kar po besedah direktorja Javne agencije za knjigo RS Slavka Pregla pomeni, da je Slovenija po številu naslovov na prebivalca skoraj v svetovnem vrhu, po številu prevodov na prebivalca pa v samem vrhu.
Dodal je še podatek, da si povprečni Slovenec na leto iz knjižnic izposodi 12 knjig, kupi pa dve knjigi. Po njegovem mnenju pa pomen literature za Slovence ponazarjata letošnja 50-letnica Bralne značke in kip pesnika Franceta Prešerna na osrednjem ljubljanskem trgu.

Uničeni sistemi se, čeprav počasi, vrnejo v prvotno stanje
Predstavnica češkega centra PEN Eva Hauserova je bibliodiverziteto primerjala z biološko raznovrstnostjo. Uničeni sistemi se obnavljajo dolgo časa, vendar pa imajo, kot meni, naravni trend vračanja v prejšnje zapleteno stanje. Komunistični sistem na Češkem je tako skušal vzpostaviti monokulturo, a se to ni obneslo, saj so kritični pisci ostali prikrito kritični v subkulturi znanstvene fantastike, je pojasnila. Glede knjižne raznovrstnosti tako ostaja optimistična, bolj pa jo skrbi, da je z razvojem elektronskih medijev danes morda več avtorjev kot bralcev.
Knjiga ni format, ampak vsebina
Zaskrbljenosti ne izraža niti Andrej Blatnik s slovenskega centra PEN, ki je prepričan, da knjiga ni format, ampak vsebina. Po analogiji nosilcev zvoka in slike računa na "avro osebnosti", ki še vedno prodaja koncerte. V knjižni raznolikosti pa vidi eno izmed temeljnih svoboščin sodobnega človeka Yair Biran s francoskega centra, ki je opozoril na različne oblike cenzure, poleg politične tudi na sodno, administrativno, medijsko in založniško.
Najpomembnejši nosilci so bralci
Iz francoskega PEN-a je na Bled prišel tudi Sylvestre Clancier, ki pravi, da so starejši mediji bolj obstojni kot elektronski, najpomembnejši nosilci pa zanj ostajajo bralci. Sydney Lea iz ameriškega centra je ob priznanju lastne tehnološke nepodkovanosti izrazil skrb, ker se človeška sposobnost pozornosti manjša, ob tem pa se je vprašal, ali lahko razen haikujev v Twitterjevi omejitvi 140 znakov avtor sploh zapiše kaj, kar je vredno razmisleka.
"Če bi imel Mojzes tehnologijo, bi napisal deset tweetov in ne zapovedi," pa se je na zabaven način teme lotil Tariku Günerselu s turškega PEN-a. Računalniki v pisanje prinašajo grafične elemente, zato so "hieroglifi lahko ponosni na svoje pravnuke", je še dodal.