O ženskih likih in njihovi usmerjenosti so zbrani pisatelji spregovorili še na Bledu, popoldne pa so se podali v Ljubljano. Podoba ženske se najpogosteje in prvotno pojavlja kot podoba blagostanja, sreče in miru, je na okrogli mizi pojasnil predsednik Mirovnega komiteja PEN-a Edvard Kovač.

Opozoril je še, da je ženska svojo podobo posojala tudi za simbol vojaških zmag, neustrašnosti, odpora in revolucije. Podobo ženske kot simbol blagostanja, sreče in miru na eni strani ter kot simbol vojskovanja in neustrašnega bojevanja na drugi pa najdemo prav tako navzočo v upodabljajoči umetnosti in v poeziji ter literaturi na splošno.

Po Kovačevih besedah se podobam ženskosti godi nekaj podobnega kot poeziji sami - poetično ustvarjanje prebuja v človeku najgloblje misli, težnje in upanja, toda literatura lahko služi tudi k prebujanju človeških demonov, uveljavljanju temnih strasti in pohlepnih želja.

Spomnil je, da je bila literatura zlorabljena tudi v zadnji balkanski vojni. Marina Kantić-Bakaršić pa je spomnila na to, kako vlogo in lik ženske danes dojemajo v Bosni in Hercegovini, ki je bila v središču te vojne. Obstaja želja po preseganju stereotipov, vendar je za zdaj v njihovi državi to še utopija. Ženske so v bosanski literaturi pogosto opredeljene kot molčeči in pasivni objekti, v težnji k enotni etnični identiteti je pogosto ženska kulturno nevidna.

Ženski lik je predstavila tudi Franca Tiberto iz italijanskega in retoromanskega PEN-a, ki je izpostavila ženske pisateljice, saj se ženski liki navezujejo tako na same osebe v literaturi kot na avtorice, ki jih ustvarjajo. Poudarila je, da je treba okrepiti kulturo miru. "To besedo pogosto zlorabljamo in morda je celo treba govoriti o vojni, da razumemo, kaj mir pomeni," je opozorila in dodala, da se zdi, da samo ženske in otroci lahko verjamejo v mir.

Srečko Kosovel in dve antologiji slovenske poezije v francoščini
Predstavitev francoskega pesnika in prevajalca Marca Alyna v slovenščino je potekala v Mestnem muzeju Ljubljana. Alyna, ki je med drugim prevedel poezijo Srečka Kosovela, so slovenski bralci lahko spoznali že v 70. letih, ko je njegova poezija izšla pri DZS-ju, je spomnil Boris A. Novak. Sicer pa je Alyn pripravil kar dve antologiji slovenske poezije v francoščini, prevedel je Kosovela in je avtor številnih esejev o slovenski poeziji. Alynove pesmi je v izvirniku prebiral predsednik francoskega PEN-a, pesnik Sylvestre Clancier, slovenski prevod je prispeval Novak.

"Krize obvladujejo svet, pisatelji pa lahko s svojo besedo in z visoko ravnjo kulturnega dialoga vseeno kaj spremenijo ter pripomorejo k boljšemu medčloveškemu razumevanju," pa je ob prihodu slovenskih PEN-ovcev v Ljubljano povedal župan prestolnice Zoran Janković.

M. K.