Na njem je na okroglih mizah o svobodi govora, pomenu PEN-a, umetnikovem izstopanju iz globalizacije, globalizacijskih trendih in svobodi tiska kot načinu boja proti terorizmu razpravljalo približno 40 gostov iz tujine in številni slovenski člani.

Ti so se na Bledu zbrali v četrtek, kjer so o omenjenih temah razpravljali še v petek, nato pa so odšli v Ljubljano, kjer jih je sprejel predstavnik ljubljanske občine, medtem ko so se na Brdu pri Kranju pogovarjali z Janezom Drnovškom. Soboto so književniki preživeli na Dolenjskem, kjer se je zvečer srečanje tudi uradno končalo, zadnji gostje pa so odšli v nedeljo.

PEN ni drugorazredni Amnesty International
Kot je dejal predsednik slovenskega PEN-a Tone Peršak, so pisatelji predlagali različne ideje, a rado se zgodi, da konkretne rešitve obvisijo v zraku, njihov boj z nesvobodo pa je donkihotski. Ko so razmišljali o vlogi PEN-a v sodobnem svetu, je Terry Carlbom dejal, da se v PEN-ovih pismih na krizna žarišča vse premalokrat pokaže prva identiteta organizacije. Njena glavna naloga je zavzemanje za svobodo govora ter ogrožene pisatelje in pisateljice, česar ne bi smeli pozabiti in se ne spremeniti v drugorazredni Amnesty International, meni Carlbom.

Ne gre pozabiti na pravico do dostojanstva
Norvežan Kjell Olaf Jensen je prepričan, da se morajo pisatelji odzivati na razmere v svetu, Francoz Philippe Pujas pa je udeležence pozval, naj se borijo proti politični diktaturi in tisti, za katero stoji globalni trg. Grk Anastassis Vistonitis je prepričan, da morajo pisatelji svobodo do izražanja vzeti v svoje roke in odgovarjati le svoji vesti, medtem ko je predstavnik slovenskega PEN-a Edvard Kovač spomnil, da ob borbi za svobodo govora ne gre pozabiti tudi pravice posameznika do dostojanstva.

Med razmišljanjem o tisku kot sredstvu proti terorizmu so sodelujoči ugotovili, da se v sodobnem svetu države vse bolj približujejo diktaturi, saj skušajo z marginalizacijo, sarkazmom in izolacijo utišati tiste, ki nasprotujejo prevladujočim vrednotam. Pisatelji naj bi se globalizaciji upirali s predanostjo avtentični besedi, v kateri odzvanjajo posameznosti.

Kultura ene knjige
Sicer pa globalizacija družbe spreminja v kulturo ene same knjige, je menil Andrej Blatnik, ki je za primer navedel Biblijo, Koran, Ime rože in Da Vincijevo šifro. Navedel je tudi statistične podatke iz tujine; v ZDA se 93 odstotkov vseh knjig proda v manj kot 1.000 izvodih, v Veliki Britaniji pa sta na trgu le dva odstotka prevodov, medtem ko jih je v Sloveniji 70.

Udeleženci so se pogosto spomnili tudi pomembne vloge, ki jo je slovenski PEN, je nekaj let mlajši od mednarodnega, odigral v preteklosti, še zlasti med hladno vojno.