Kaos je precejšen. Pesniki imajo kaos posebej radi. Jezikovni in dogodkovni kaos. O njem pišejo, ga pišejo, berejo, performirajo. Lahko bi celo rekli, da v njem: specializirajo.
Ob svetovnem dnevu poezije, ki ga praznujemo 21. marca, ter devetih letih pesniškega maratona bo Ljubljana na pobudo Dejana Kobana in Nežke Struc, organizatorjev pesniškega maratona, med 17. in 21. marcem postala prizorišče Ljubljanskega pesniškega festivala. V petih dneh se bo v ŠKUC-u, Vodnikovi domačiji, Mestnem gledališču ljubljanskem, Channel Zeru, LUDi knjigarni, Centru za poezijo Tomaža Šalamuna in sedežu Društva slovenskih pisateljev zvrstilo sedem brezplačnih dogodkov na tokratno izbrano temo, performativno poezijo.
V Ljubljani ob svetovnem dnevu poezije že skoraj desetletje poteka maratonsko branje poezije, ki je bilo prvič uprizorjeno v KUD-u France Prešeren. Po zaprtju KUD-a sta pobudo prevzela Koban in Struc, ki sta od tedaj glavna organizatorja teh množičnih branj poezije na različnih lokacijah, na katerih je ob svetovnem dnevu poezije do zdaj v skupaj 144 urah bralo že več kot tisoč nastopajočih. Letos je pesniški maraton prerasel v poskus prvega Ljubljanskega pesniškega festivala, ki ga na pobudo ustaljenega organizacijskega tandema organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature s koproducenti.
Pesniki, ki se ukvarjajo s performativno poezijo, pri svojem performansu uporabljajo, denimo, glasbo, podobe, svoje telo, svoj glas, glas nekoga drugega, lahko postavijo sceno, lahko se mečejo po tleh. V čem se njihovo početje razlikuje od početja tistih, ki ne uporabijo nič od tega? V čem se performativna poezija razlikuje od, no, poezije?
Festival bo danes v ŠKUC-u z uvodnim predavanjem odprla pesnica in filozofinja Nina Dragičević. V njem bo razpirala vprašanja o prekarnosti pesniškega dela, bistvu performativne poezije in oblikah soustvarjanja javnega prostora in skupnosti, so sporočili z zavoda Divja misel. V torek se bo festival nadaljeval v Vodnikovi domačiji s pesniško-zvočnima nastopoma dveh glasbenih skupin: CPG impro, "interakcija govorjene besede in eksperimentalne zvočne slike", v kateri nastopajo Tomaž Grom, Primož Čučnik in Ana Pepelnik, in Atwoodovo padalo, ki oživlja poezijo Antona Podbevška, enega začetnikov slovenske avantgarde.
V sredo bo v Mestnem gledališču ljubljanskem potekal dogodek z naslovom Poezija stopi v prostor, na katerem bodo pesniki Anja Zag Golob, Jan Krmelj in Nebojša Pop-Tasić govorili o načinih povezovanja poezije z drugimi umetniško-performativnimi praksami. Isti večer bo sledil še pesniški večer založbe Črna skrinjica in zavoda Dve luni, na katerem se bodo z novimi zbirkami predstavili Mila Kodrič Cizerl, Gal Grobovšek, Stanka Hrastelj in Matjaž Zorec, ki mu bo sledil glasbeno-pesniški nastop dua Bambus (Alja Pušič in Gašper Drev). Četrtek bodo posvetili videopoeziji s projekcijami gradiva iz arhiva MKC Črka, ki je od leta 2010 samostojno ali s partnerji producirala že več kot 40 videov, in poslušanjem zvočne poezije s plošč po izboru Gregorja Podlogarja.
V petek, na uradni svetovni dan poezije, bo potekal tradicionalni pesniški maraton, ki bo ponudil kar 14 ur branja poezije v petih prostorih.
Letošnji pesniški festival organizira pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature. Kot koproducenti so zapisani Črna skrinjica – Literarno društvo IA, Škuc, LUD Literatura, Mestno gledališče ljubljansko, MKC Maribor, Vodnikova domačija in Dve luni, zavod za poetizacijo sveta. Partnerji pesniškega maratona pa so Vodnikova domačija, LUD Literatura, Center za poezijo Tomaža Šalamuna, Društvo slovenskih pisateljev in Škuc.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje