22 tisoč besed dolgo besedilo z naslovom Basic Training (Osnovno urjenje) je konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, še preden je zaslovel s Klavnico pet in Mačjo zibko, Vonnegut poslal na Saturday Evening Post, a uredništva objava ni zanimala, piše New York Times. Pisatelj se je podpisal kot Mark Harvey; psevdonim je uporabil zato, ker je bil v tistem času zaposlen pri odnosih z javnostjo podjetja General Electric in se pač ni smelo razvedeti, da dela na črno.

Potem ko je pisatelj leta 2007 umrl, se je na njegovem domu v Indiani našla še cela zakladnica nikoli objavljenih del. Uredniki pri RosettaBoooksu so Basic Training menda izbrali med stotinami tekstov, ki jim jih je dal na razpolago dedič njegovih avtorskih pravic. Novelo je mogoče za zdaj kupiti samo v različici za Amazonov Kindle.

Trpka satira "tradicionalnega" modela družine
V predstavitvi založbe je novela opisana kot avtobiografsko besedilo, ki zaobjame značilne Vonnegutove "velikopotezne teme: norost oblastnikov, neverjetnost našega obstoja ter junakov boj z dolžnostjo, ljubeznijo in pomenom junaštva". Basic Training je zgodba najstnika Harleya Brandona, ki prispe na ranč svojega ostarelega, militantnega in pravzaprav iztirjenega sorodnika, ki zahteva, da se mu reče "General", in ki je sklenil, da bo Harleyja preoblikoval v "poštenega Američana". Vonnegutova satira vzame na muho vojsko, avtoritativni režim in večino sredi 20. stoletja veljavnih mitov o družini. V času ko je Vonnegut še iskal svoj pisateljski "glas", je že razvil rdečo nit, ki se je je držal celotno svojo kariero: Ne zaupaj nikomur in ničemur; edini stalnici v življenju sta absurd in vdanost v usodo, ki nas pred praznino sicer ne moreta ubraniti, lahko pa vsaj zabavata.

Presenetljiva sorodnost z J. D. Salingerjem
Zanimiv podatek je morda še, da se v Basic Training kot avtorjev literarni vzornik izrisuje na prvi pogled čisto drugačen velikan ameriške književnosti J. D. Salinger. V štiridesetih je Salinger napisal celo vrsto kratkih zgodb, v katerih so se mladi in včasih rahlo blazni protagonisti zmedeno opotekali skozi služenje vojske in pred- ali povojni Manhattan; ob tem so jih navdajala različna čustva, od rahlega razočaranja do odtujenosti in trpke jeze. Vsi ti protagonisti so tako ali drugače spoznali, da so vsi tisti na čelu velikega vojnega podviga prav tako nori in nevarni kot tisti, proti katerim so se bojevali. Kmalu po nastanku prvih družbenih črtic je bil Salinger, podobno kot Vonnegut, vpoklican v vojno.

Ozračje absurda in katastrofičnosti, ki preveva Vonnegutov opus, je pisatelj namreč črpal iz lastnih izkušenj. Pri devetnajstih letih je postal nemški vojni ujetnik in preživel bombardiranje Dresdna. Iz njegovih vtisov o vojni se je rodil roman Klavnica pet, ki je ob izidu leta 1969 sprožil vrsto primerjav druge svetovne s takrat aktualno vietnamsko vojno, nekatere knjižnice in knjigarne pa so jo zaradi spolno eksplicitne vsebine in grobega jezika črtale iz svoje ponudbe. Knjiga je kljub temu danes obvezno domače branje večine ameriških univerzitetnih študentov.

V literarno zgodovino se je Vonnegut sicer zapisal še z romani Mačja zibka (Cat's Cradle), Zajtrk prvakov (Breakfast of Champions) in Zaporniški tič (Jailbird), pisal pa je tudi drame, eseje in kratko prozo. Predvsem v šestdesetih in sedemdesetih je bil idol ameriške protivojno razpoložene študentske generacije.