Novo gledališko predstavo o edinem oboroženem uporu na tleh tretjega rajha avstrijski pisatelj načrtuje za prihodnje leto. Handke, ki se približuje 65. letu starosti (rojstni dan praznuje 6. decembra), se bo poglobil v, kot je sam opisal, tragično zgodbo, do te pa pristopil kot "antitragičen človek".

Zgodba, ki ji lahko prisluhne ves svet
Kot je povedal za avstrijski tednik News, gre za povsem tradicionalno delo o koroškem partizanskem vprašanju, vendar z veljavnostjo za ves svet. "Že leta razglabljam o tem, kako lahko posredujem splošneje, da to ne zadeva le dveh narodov in ene pokrajine," je o svojih načrtih še pojasnil Handke, ki se skuša spopasti tudi z vprašanjem, kako o uporu pripovedovati dramatično in kako napisati tragedijo, problematiko pa razrešiti na primeru upora proti nacističnemu režimu na Koroškem.

S časom druge svetovne vojne je pisatelj tudi osebno povezan. Takrat sta namreč življenje izgubila oba brata njegove matere, kar je pisatelja tudi spodbudilo k takšnemu razmišljanju.

Odporniško gibanje na Koroškem
Po priključitvi Avstrije Nemčiji leta 1938 se je nad Koroško zgrnil nacistični pritisk. Nemške oblasti so ukinile dvojezično šolstvo, vzpostavile mrežo nemških otroških vrtcev, omejile delovanje slovenskih kulturnih društev in zadrug, namestile nemške napise in policijsko preganjale manjšinske voditelje. Pritisk se je še stopnjeval, ko so leta 1942 nemške oblasti izgnale 178 slovenskih družin in jih poslale v taborišča po Nemčiji.

Zaradi odpora Avstriji status prve žrtve fašizma
Pasivni odpor proti nacizmu je bil med koroškimi Slovenci prisoten že od leta 1938, aktivni odpor pa od jeseni naslednjega leta. Tako kot drugod po Sloveniji se je torej partizanstvo razmahnilo tudi na avstrijskem Koroškem. Zavezniki so koroške partizane oskrbovali z orožjem in opremo ter skušali prek njih prenesti protinacistični boj v nemškogovoreče predele Avstrije, kar pa ni prineslo večjega uspeha.

Odporniško gibanje na Koroškem je bilo tudi edino na ozemlju samega nemškega rajha. Nanj se je Avstrija sklicevala pri mirovnih pogajanjih po koncu vojne in prav zato uspela dobiti status prve žrtve fašizma. Sklicevanje na ta odpor pa ji je koristilo tudi pri vzpostavitvi demokratične države.

Koroški partizani - navdih filmarjem
Očitno so vse to v zadnjem času opazili tudi nekateri filmarji, ki so se v svojih izdelkih lotili problematike koroškega partizanstva. Poleg dokumentarnega filma Gerharda Rotha Slovenci. Partizani. Veleizdajalci., ki je bil premierno predvajan spomladi 2006 v Celovcu, je o zamolčanem boju koroških partizanov v svojem filmu spregovorila tudi Andrina Mracnikar. Gre za nekakšna opozorila, da je v avstrijskem zgodovinopisju premalo pozornosti, namenjene koroškim partizanom.

Pisateljeva dela, zbrana pod naslovom Ortstafeln
Handkejev rojstni dan bodo proslavili tudi pri založbi Suhrkamp, kjer bodo prav ob tej priložnosti izdali publikacijo Ortstafeln (Krajevne table). V knjigi bodo zbrani pisateljevi eseji, članki, govori in filmske kritike, pod katere se je Handke podpisal v zadnjih štirih desetletjih.

M. K.