Kot je zapisala žirija, ki jo sestavljajo Barbara Korun kot predsednica ter članici Tjaša Razdevšek in Darka Tancer Kajnih, je na prvem mestu odločala kakovost, a prednost je dala mlajši pesniški generaciji. Upoštevane so bile pesniške zbirke, ki so izšle od lanskega junija do vključno letošnjega maja.

Ana Makuc in Kaja Teržan se za nagrado potegujeta s prvencem. Prva z Ljubico Rolanda Barthesa (KUD Apokalipsa), ki je zbir ženskih glasov, bodisi izmišljenih bodisi resničnih, zgodovinsko izpričanih bodisi mitoloških ženskih likov s subverzivnim odnosom do moških predstavnikov patriarhalnega sveta, ki ne pristajajo na svet nasilja, plenjenja in grabeža, temveč ponujajo svojo inačico osvobojenega, emancipiranega sveta.

Zbirka Kaje Teržan Delta (Center za slovensko književnost) je po mnenju žirije presenetljiva kompleksna izkušnja človeka, ki je kljub mladosti marsikaj preživel in ob tem ohranil svojo integriteto z zavedanjem, da si jo je treba izboriti vsakič znova, vendar ne z nasiljem in izkoriščanjem vsega in vsakogar. V pesmih se vzpostavlja drugačen vzor sobivanja, temelječ na sočutju, na zavedanju, kako pozitivno majhni smo v totalnosti sveta.

Dolgo smo čakali na dež (Center za slovensko književnost) je tretja pesniška zbirka Alje Adam, odpira pa zanimiv in ploden preplet telesnega, osebnega in simbolnega, družbenega. "Adamova piše pesmi brez pretenzij, pesmi, ki dihajo in so žive. In biti živ in se kdaj pa kdaj prepustiti toku brzic ni lahka gesta niti samoumevna. Kot ni samoumevno biti ženska, ne od začetka ne nikjer vmes," nominacijo utemeljuje žirija.

Uroš Prah se predstavlja z drugo pesniško zbirko. V delu z naslovom Tišima (Center za slovensko književnost) so našli mesto kaos sodobnega sveta, negotovost družbenega preživetja, nezaposlenost in nezaposljivost, prekarno delo, očitno nepravična urejenost sveta, pohlep, nasilje ter grabež, ki vlada v njem. Po mnenju žirije se zdi, da se v tej poeziji odraža družbena realnost, ki "utišuje in zasužnjuje mlado generacijo Slovenije, Evrope in sveta, generacijo brez prihodnosti".

Peter Semolič se je v Drugi obali (Center za slovensko književnost), s katero je že šestič nominiran za Veronikinino nagrado, opazno premaknil od svoje individualne poetike, temelječe na intimni izkušnji. V tej zbirki se bralec sreča z množico likov iz različnih zgodovinskih obdobij in geografskih pokrajin, vse od obče znanih oseb do morilcev, izobčencev in anonimnežev. Avtor v njej dosledno tematizira smrt in minevanje, je zapisala žirija.

Z osrednjo literarno nagrado za poezijo v državi, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, prejme nagrajenec 4.000 evrov bruto in posebno mestno listino.

Ob 20-letnici nagrade
Veronikino nagrado bodo letos podelili dvajsetič, jubilejna prireditev pa bo zato nostalgično obarvana. V programu bodo sodelovali prvi Veronikin nagrajenec Iztok Osojnik, takratni predsednik Društva slovenskih pisateljev Evald Flisar in Ciril Zlobec kot prvi predsednik Veronikine žirije. Zlatnik poezije pa bo, kot so že razglasili, prejel tržaški pesnik Marko Kravos. Veronikino nagrado je lani dobila Meta Kušar za zbirko Vrt, zlatnik poezije pa slikar in urednik Gustav Januš.