Poleg omenjenih najbolj znanih otroških junakov bodo mladi bralci v njej našli Pajacka in punčko, pesmi iz Zlate ladje, Kovičeve zgodnje zgodbe in Pogovore z mačko Moniko.

Zgodbe za otroke do 90. leta
Antologijo Koviča, ki bo rojstni dan praznoval v nedeljo, krasijo podobe Jelke Reichman, ki je k tokratnemu zbranemu delu prispevala pet novih ilustracij. Spremni besedi sta napisala Marjana Kobe in Iztok Saksida. Kobetova v njej predstavlja Kovičevo pripovedno prozo za otroke, Saksida pa avtorjevo otroško poezijo.

Kovič je nekoč dejal: "Moje knjige za otroke niso nujno zgolj otroške, ampak so, v prispodobi rečeno, namenjene bralcem od tretjega do 90. leta. Vsak bralec bere knjigo drugače in najde v njej tisto, kar je sposoben ali voljan sprejeti." Kovič je s svojim količinsko relativno skromnim, a pomensko neizmerno razkošnim opusom, v katerem se vedno znova užitkarsko "najdemo" tudi odrasli, slovensko literaturo za otroke povzdignil na najvišjo, tudi mednarodno primerljivo raven. "O tem briljantno priča tudi ta knjiga," je zapisal urednik Andrej Ilc.

Slab začetek, dober konec
V spremnem zapisu k uspešnici Moj prijatelj Piki Jakob se je Kovič takole spominjal svojih začetkov: "Nekega dne me je tedanji urednik Pionirskega lista povabil, naj napišem kakšno pesem za otroke. Že pred mano je začel takšne pesmi pisati moj prijatelj Tone Pavček. Njemu je šlo to dobro od rok, zato sem poskusil tudi jaz. Spočetka nisem vedel, ne kaj ne kako naj pišem. Upesnil sem nekaj pastirčkov in snežink, pa ni bil z njimi nihče preveč zadovoljen: ne jaz, ne urednik, ne bralci."

Ne ravno blestečim začetkom pa so sledila navdušujoča dela in z njimi nagrade. Leta 1963 je Kovič dobil Levstikovo nagrado za svojo prvo pesniško zbirko za otroke Franca izpod klanca. Sledila je pesniška zbirka Zlata ladja (1969), pa zgodbe o Pikiju Jakobu (1972) in leta 1975 legendarna slikanica Maček Muri. Pozneje sta izšli še slikanici Zmaj Direndaj (1981) in Pajacek in punčka (1984), za katero je ponovno dobil Levstikovo nagrado. To je prejel še leta 2001 za življenjsko delo. Presežka sta bila tudi zbirka mojstrskih avtobiografskih črtic Zgodnje zgodbe (1978) o njegovem življenju do 14. leta in polavtobiografski Pogovori z Mačko Moniko (1991). Kovič se je rodil v Mariboru. V Ljubljani je diplomiral iz svetovne književnosti in literarne teorije, bil nekaj časa novinar, postal v poznih 50. letih urednik za leposlovje, od leta 1985 do upokojitve pa glavni urednik pri založbi DZS. Za svoje delo je Kovič, ki je med drugim tudi redni član SAZU, prejel številne literarne nagrade. Je dobitnik male in velike Prešernove nagrade.