Govorili so predvsem o upadanju svojega vpliva in nuji kritike družbe ter opozorili tudi na nevidno ekonomsko vojno. "Pisatelji še vedno verjamemo, da je akcija mogoča," je poudaril predsednik Mednarodnega centra PEN, pisatelj in filozof Ralston Saul. O tem, kako slišen in vpliven je lahko danes pisatelj, so se na okrogli mizi z naslovom Pisatelj v družbi, ki je samo še javnost, spraševali tudi številni drugi udeleženci blejskega srečanja.

Denar v središču vrednot družbe
Saul meni, da je v ozadju današnjega ustroja sveta filozofija utilitarizma. Med ljudi se je vrnila ideja, da ni mogoče narediti ničesar in da ni upanja. Izpostavil je, da neuspeh tako postane običajen, voditelji zanj niso kaznovani. Po mnenju Simone Grazie Dime iz Romunije gre za pomembno naslovno temo, saj je človeška evolucija tesno povezana s kulturo, filozofijo in literaturo.

Vodja odbora pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN Tone Peršak pa je o vplivu pisateljev dejal: "Postajamo vse bolj neslišni, pravice in svoboščine, za katere se zavzemamo, pa v razmerah histeričnega strahu, ker se nihče nikjer ne počuti več varnega, postajajo neke vrste luksuz, ki se mu ni težko odreči." Dodal je še, da kulturi niso več priznani vloga in pomen avtonomnega družbenega podsistema ne avtoriteta moralne instance, kot je to veljalo še pred nekaj desetletji. Spomnil je, da v Sloveniji vsako leto izide več kot sto romanov in okoli 300 pesniških zbirk, večina jih je že čez leto ali dve pozabljenih.

Bijejo se tudi vojne, ki jih ni videti
Druga okrogla miza je potekala na temo vidnih in nevidnih vojn. Poleg vidnih vojaških spopadov v svetu potekajo tudi nevidni podtalni ekonomski in finančni boji, ki jih vodijo bogati in vplivni. Gre za ekonomske in finančne boje, podtalni vojni tokovi pa so tudi nasilje določenih civilizacijskih in kulturnih modelov.

"Poslanstvo literarnega ustvarjalca in tudi današnjega misleca je in ostaja orfejska pot v podtalnost, da prepeva in izgovarja besede ter gre k svetlobi naproti," je poudaril Edvard Kovač iz Slovenskega centra PEN in pojasnil, da je rojevanje sporov in nasilno obračunavanje med posameznimi etičnimi, političnimi in verskimi skupinami danes postalo tako pogosto, da imamo občutek, kakor da je že ves svet znova vpleten v svetovni konflikt.

"Kulturne skupnosti bi se morale upreti tem lobotomijam človeškega duha," je slikovito povedala Elizabeth Csiscery-Ronay iz madžarskega centra PEN. S tem je mislila, da kultura množične porabe žre človeško civilizacijo, denar je postavila v središče vrednot in druge uničila, cilj stalnega ekonomskega razvoja pa pustoši tudi naravo.

V petek, 8. maja, bo potekala še generalna skupščina odbora pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN, na sporedu pa bo tudi literarni festival Obrazi miru, v sklopu katerega bodo tuji pisatelji besede o miru predali poslušalcem po slovenskih mestih.