Ob 105. obletnici Mihevčevega rojstva so pri založbi Beletrina izdali monografijo, v kateri je prvič celovito predstavljeno njegovo bogato delo, ki je dalo slovenskemu Primorju regionalno identiteto.

Vzpon turizma v novi Jugoslaviji
Dvajset let po drugi svetovni vojni je v novi Jugoslaviji napočil čas za vzpon turizma. Leta 1967 so naredili urbanistični načrt za pristanišče rož. Ta koncept naj bi bil preprost. Zgradbe naj med seboj ne bi bile sklenjene, naj ne bi presegale višine starega hotela Palace in ohranil naj bi se značaj vrtnega turističnega mesta. Po tem načelu so zgradili devet stolpičastih stolpnic, hotelov, ki se panoramsko kažejo kot novi Portorož.

Hoteli Riviera, Slovenija, novi Palace, depandanse Jadranka, Apollo, Mirna, Neptun, prenova kopališča s trgovskima zgradbama, paviljonom na plaži ter kavarne in restavracije s terasami in plesišči so bile uresničene Mihevčeve vizije, ki so prinesle rojstvo regionalnega modernizma v slovenskem Primorju. Osrednji del Portoroža so povezovali poenoteni elementi korčastih streh, intenzivnih barvnih fasad, belega istrskega kamna ter belih ograj in oken.

Obdobje še brez črnih gradenj
Avtor monografije Janez Kresal, Mihevčev študent in eden njegovih zadnjih sodelavcev: "Tako da je bilo v urbanističnem smislu slovensko primorje, obala izredno lepo pokrita na vseh nivojih. Za posledico tega je pa, da obala ni poznala črnih gradenj, da se je obalni pas ohranil za javno rabo, ni bil napaden z raznimi interesi. To je mogoče eden večjih dosežkov, ki ga danes vidimo kot samoumevnega. Je pa to bilo zaradi trdega in doslednega dela, tudi zaradi njegove razmeroma velike moči na začetku, ki jo je imel nad temi projektantskimi urbanističnimi procesi."

Mihevc je uresničil tudi zamisel o prestižnem hotelu na izpostavljenem griču med Portorožem in Lucijo, hotelu Metropol, ki uresničuje drugi razcvet Portoroža. Ponavljajoče se mehke oblike kiparsko oblikovanega hotela se približujejo zakonitostim morskega valovanja in sveta navtike. Arhitekt se je podpisal tudi pod avditorij in letno gledališče Portorož, ki je prineslo pomembno dopolnitev turistične ponudbe.

Urbanistični motiv zelenega koridorja
Kresal še zapiše: "Povezovalni urbanistični motiv je zeleni koridor z obalno avenijo kot sorodno prometnico, ki dovoljuje različne prilagoditve, parkiranje, postajališča, varne prehode s presledkom. Mediteranska vegetacija ob cesti in ob njenem sredinskem pasu povezuje tudi vse preostale zelenice in parke. Podobno kot učinkuje zelenje, ki spreminja vodotoke." Takšen biotopski koncept naj bi spremljal celotno slovensko riviero od Pirana do Lucije, a se je le deloma obdržal. "Se pravi, uporablja naj se lokalno gradivo, uporabljajo naj se arhitekturni materiali, ki so doma v ljudskem stavbarstvu, in uporablja naj se tudi način življenja, se pravi primorski, mediteranski način, ki terja drugačen pristop, pogled na morje, burja, filigranska obala, vse to v to sodi. In pa seveda mnoštvo zunanjih prostorov, pergole, arkade, altane, vse te terase, pokrite, drugačne. Vse to je potem sestavni del te arhitekture," v intervjuji pove avtor monografije.

Belveder zgrajen v šestih mesecih
Mihevčevo je tudi turistično naselje Belveder. V restavraciji, ki je bila zgrajena najprej, se ponuja eden najlepših pogledov na Izolo. Zasnovana je tako, da je notranjost hkrati tudi zunanjost. Eden od razlogov za asketsko gradnjo pa je bil v časovni stiski. Od idejne zasnove načrta do uporabe novega objekta je bilo zgolj šest mesecev.

Mihevc je zasnoval tudi urbanistični načrt piranskega polotoka s hotelom Punta, turistični kompleks Simonov zaliv s hotelom Marina. V regionalnem načrtu slovenske obale je Koper videl kot slovensko obmorsko metropolo.

Ena prvih urbanističnih realizacij Eda Mihevca je bil turistični kompleks Ankaran. Značilnost te arhitekture je, da se nahaja daleč proč od obale. To načelo si je Mihevc težko izbojeval, saj so ljudje želeli počitnikovati tik ob morju. A je le tako ohranil priobalni pas.

"Profesor Mihevc je to razvijal od vsega začetka, se pravi kombinacijo lastnosti vile, terase, ne velike višine, gostote, razčlenjeno in s temi tipi je zgradil veliko stanovanj v Izoli, Semedeli, Kopru, Luciji. Povsod se je to prijelo. Tudi je blizu primorskemu vzdušju, primorski arhitekturi, to je vse z regionalnim naglasom bilo zamišljeno, in isto je to vpeljal tudi v turizmu," dodaja Kresal.

Presežen vzorec sindikalnih počitniških naselij
"S pospešenim razvojem turistične izgradnje v začetku šestdesetih let je bil presežen vzorec počitniškega naselja, ki je ustrezal sindikalnemu turizmu. Mihevc je zato zasnoval nov tip nastanitvene izgradnje, ki jo lahko imenujemo depandansa, motel ali paviljon. Mihevčev paviljon tako prepoznamo po zunanjem hodniku in enem zunanjem stopnišču. Zgradbe imajo praviloma eno nadstropje in so obrnjene proti morju," beremo v monografiji.

Arhitekt Edo Mihevc je odločno stopil na slovensko arhitekturno sceno v pravem času. Kljub pritiskom mu je uspelo razviti prepoznaven avtorski jezik, pri katerem pa ni pozabil na mediteransko izročilo.

Nataša Mihelič, Televizija Slovenija