To so podobe, ki so nastale kot vizualni spremljevalci dogodkov, v središče pa postavljajo položaj ženske v zahodni družbi in druga družbena dogajanja.

Razstava pod naslovom Iztrgano iz konteksta (Izvan konteksta) je na ogled v zagrebški Knjižnici in čitalnici Bogdana Ogrizovića. Nastala je ob podpori slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem in bo na ogled do 14. aprila.

Tak naslov je avtorica izbrala zato, ker je večina razstavljenih podob nastala v kombinaciji z besedilom, na razstavi pa so iztrgane iz konteksta in živijo svoje življenje. "V osnovi gre za to, da lahko ločimo ta dva jezika in da ima vsak svojo sporočilnost, je pa to tudi zahvala tekstom, ki so spodbudili razmišljanje o teh podobah, ki so večinoma naslovnice knjig," pravi Samira Kentrić. Razstavljene podobe so nastale kot vizualni spremljevalci leposlovnih, humanističnih in publicističnih besedil o dogodkih, ki so zaznamovali zadnjih 20 let.

Po besedah umetnice je bilo njeno izhodišče pri pripravi razstave družbena kritičnost, ker so razstavo odprli marca, ko praznujemo tudi mednarodni dan žensk, pa se je odločila, da bo vključila več feminističnih podob.

"Feministka si lahko samo, če imaš svoj denar"
Sama, ko gre za feminizem, bolj kot geografske razlike v razumevanju tega pojma upošteva razlike v družbenih razredih oz. v tem, kakšen je naš razredni položaj. "Feministka si lahko samo, če imaš svoj denar. Mislim, da je to prvi pogoj. Nekje lahko ženska pride do svojega denarja, nekje ne. Ampak ko imaš denar, imaš izbiro, prej ne, tako da je v prvi vrsti treba delati v neki kolikor toliko brezrazredni družbi, da bi lahko uveljavili tudi feminizem," je dejala.

Samira Kentrić se je rodila leta 1976 v Ljubljani. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot ilustratorka in oblikovalka je soustvarjala Dnevnikov Objektiv, Delovo Sobotno prilogo in časopis Finance. Ilustrirala je številne knjige humanističnih mislecev in ustvarila vizualne podobe več mednarodnih konfliktov, afer in socialnih stisk. Podpisuje se pod tri grafične romane: avtobiografsko delo Balkanalije, krajše Pismo Adni in pod grafični roman Adna. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj.

Razstava je ob odprtju vzbudila navdušenje obiskovalcev, ogledal pa si jo je tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan.