S tem se je strinjala tudi estonska književnica Kätlin Kaldmaa, ki je dejala, da je kljub vsem pomislekom tako v Estoniji kot v drugih evropskih državah kot ženska svobodna in s tem privilegirana v primerjavi s številnimi drugimi ženskami po svetu.

Beloruska književnica in prevajalka Hanna Komar pa je na uvodno vprašanje okrogle mize, ki jo je vodil Aljoša Harlamov, odvrnila, da se ji zdi pojem Evropejca pretenciozen, saj zveni, kot da je nad njim samo še Bog.

Okrogla miza z naslovom Kako daleč je dom, ki je potekala na vrtu DSP-ja, je del programa festivala Vilenica. Gostje so spregovorili o pojmih, kot sta Evropejec in evropska književnost. Dotaknili so se tudi vojne v Ukrajini ter se spraševali, kakšno držo zavzeti do ruske književnosti in ustvarjalcev.

Vsi gostje okrogle mize so se strinjali, da je nemogoče govoriti o skupni evropski književnosti, saj ta ne more obstajati že zaradi raznolikosti jezikov. Opozorili so na pogosto nesmiselne delitve na t. i. velike in male književnosti. Po besedah Hanne Komar je, denimo, beloruska književnost obravnavana kot mala književnost, saj ima za merilo veliko rusko književnost. Kätlin Kaldmaa je ob tem spomnila na islandsko književnost, ki je velika, dobra in cenjena, česar se zavedajo tudi maloštevilni Islandci.

Pogovarjali so se tudi o angleščini kot povezovalnem jeziku. Večina se je strinjala, da da jim angleščina omogoča vpogled v druge evropske književnosti, ki bi jim sicer ostale neznane, obenem pa je bilo slišati tudi pomisleke o nadvladi anglosaksonske književnosti oz. kulture. Po besedah Tatiane Tibuleac je treba ločiti med tem, da mladi Evropejci posegajo po anglosaški književnosti in glasbi, saj so pri tem svobodni, in med tistimi, ki te svobode nimajo. Dodala je, da so se v Moldaviji prisiljeni učiti rusko brez možnosti izbire.

Hanna Komar vidi rešitev v medsebojnem prevajanju književnosti, pri čemer se je Kätlin Kaldmaa vprašala, kdo bo, denimo, prevajal slovensko književnost v estonščino in obratno. Letošnja prejemnica vilenice, latvijska književnica Amanda Aizpuriete pa je povedala, da se spominja starih latvijskih pesnikov, ki so nekoč spodbujali mlade, naj odidejo v druge države in se naučijo drugih jezikov, da bodo lahko prevajali književnost.

Več gostov je bilo kritičnih do ameriških ponudnikov vsebin, kot sta Amazon in Netflix, medtem ko interdisciplinarna umetnica nemško-ruskih korenin Katia Sophia Ditzler menila, da je treba pri tem iskati tudi priložnosti. Netflix je vendarle odprt tudi za druge produkcije, denimo nemško, špansko in korejsko, je dodala.

"Rusi se imajo za velik narod z veliko kulturo"
Dotaknili so se tudi ruskih ustvarjalcev, ki so od napada Rusije na Ukrajino naprej marsikje tarča bojkota. Po besedah Amande Aizpuriete književniki v Latviji obeh držav medsebojno sodelujejo in se prevajajo. Enako je potrdil tudi v Estoniji živeči pesnik ukrajinskih korenin Igor Kotjuh. Na vprašanje Harlamova, kako se odzvati zdaj, v času vojne v Ukrajini, je bilo slišati veliko različnih mnenj. Katia Sophia Ditzler meni, da so ruski umetniki, ki niso privrženci Putinove diktature, v nemilosti tako v Rusiji kot po svetu.

Tatiana Tibuleac, ki je odraščala z rusko umetnostjo, razume odločitev kot stvar posameznikov, koliko zmorejo ločiti umetnost od trenutne agresije. Hanna Komar pa je opozorila na ruske imperialne težnje, ki presegajo trenutno Putinovo politiko. Rusi se imajo po njenih besedah za velik narod z veliko kulturo, ki je tudi zelo dobro promovirana in finančno podprta. Kotjuh pa meni, da je čas, da raziščemo ukrajinsko književnost.