V zadnjih letih je kot glasbenica in soustvarjalka intenzivno sodelovala s pripovedovalskim kolektivom Za 2 groša fantazije, je pa tudi članica pripovedovalsko-glasbene skupine Tri zdrave Marije in en oče naš.

Novodobna Arka Sinbad 0016
Sinbadove muze so kratek roman, ki se poigrava z mislijo o možnosti konca sveta, kakršnega poznamo. Šesterica ljudi, prebivalcev (in njihovih naključnih gostov) ene izmed stanovanjskih hiš v neimenovanem mestu, se nehote znajde v vlogi, kakršno je imel svetopisemski Noe: ko se spomladanska nevihta prevesi v neskončno serijo deževnih dni, v katerih se svet bolj in bolj polni z vodo, se hiša spremeni v novodobno Arko, natančneje v Sinbada 0016, eno izmed plovil, katerih namen je, da prebivalce rešijo gotove smrti v drugem vesoljnem potopu.

Naključni izbranci – od stare gospe v pritličju, ki je od vojne naprej nič več ne more zares presenetiti, prek mladega para ter strica in nečaka v prvem nadstropju do mlade nihilistke, skrivnostne Tistezgoraj v mansardi – se po prvotnem šoku združijo v skupni aktivnosti, ki osmisli absurdnost situacije, v kateri so se znašli: pod taktirko strica glasbenika začnejo pisati soundtrack h koncu sveta.

Komadi, ki jih pišejo junaki
Bistveni del romana je zgoščenka, ki mu je priložena: ta vsebuje komade, ki jih pišejo junaki knjige. Glasba ni namenjena samostojnemu poslušanju (vsaj ne izključno); roman bralca jasno vabi, naj ji nameni čas in mesto med samim branjem. Šele kombinacija besede in glasbe v vsej polnosti obudi Sinbada 0016 v življenje.

Avtorja glasbe sta Polona Janežič in Matevž Kolenc, razen skladbe Konec sveta vedno pride nenapovedano, ki jo je prispeval Boštjan Narat. Omenjena skladba, ki je sicer že izšla na Naratovem istoimenskem albumu, je ime našla ravno v rokopisu Polone Janežič.