Pravljica njegovega življenja

Predstavitev avtobiografije Hansa Christiana Andersena

V tednu, ko povsod po svetu pripravljajo dogodke v spomin na Hansa Christiana Andersena, so se pravljičarja spomnili tudi v Ljubljani.

Andersen je poleg pravljic pisal še romane, potopise in pesmi.

Oče Grdega račka, Male morske deklice, Snežne kraljice in drugih svetovno znanih pravljic je napisal tudi številne romane, potopise in pesmi, podpisal pa se je tudi pod avtobiografijo Pravljica mojega življenja. Letos so jo izdali tudi pri Študentski založbi. V Jazz klubu Gajo je gostovala oddaja Knjiga mene briga, na tematskem večeru pa so avtobiografijo in njenega avtorja predstavili Katja Šulc ter Jože Hudeček in Nina Kokelj.

Človek iz mesa in krvi, ne nedotakljivi ideal
Od rojstva Hansa Christiana Andersena bo v soboto preteklo natanko 200 let, takrat pa se bo v njegovi domovini začela tudi glavnina prireditev, ki bodo na Danskem potekale vse do 6. decembra, ko je pred 130 leti pisatelj umrl. Na prireditvah, v okviru katerih se bo mogoče udeležiti filmskih, plesnih, literarnih in multimedijskih dogodkov, koncertov popularne in klasične glasbe ter razstav in raznovrstnih oblik izobraževanja, pa Danci svojega sonarodnjaka ne nameravajo prikazati kot nedotakljivega umetnika, ampak kot človeka iz mesa in krvi.

Življenje kot ena od Andersenovih pravljic
Tako je svoje življenje Andersen prikazal tudi v avtobiografiji, v kateri ne manjka veselih in žalostnih dogodkov, vzponov in padcev. Želja po uspehu ga je že pri štirinajstih odpeljala od doma v svet bogatih in vplivnih. Nekateri so pomoč zavrnili, drugi so mu jo nudili v veliki meri, a prav vsi so mu odsvetovali pisanje pravljic. Zanje naj ne bi bil nadarjen, a zdaj so prav njegove pravljice, v katerih se tako kot v resničnem življenju prepletata dobro in slabo, ob pravljicah bratov Grimm najpogosteje v rokah staršev, ko malčkom berejo zgodbe za lahko noč.

Pravljica mojega življenja Andersena prikaže kot sentimentalnega, modrega, norega in posebnega človeka, človeka, ki je znal prepoznati naravo ljudi, videti svet in boje, ki divjajo na njem.