Josipina Turnograjska (1833–1854) je ustvarjala v dobi, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati, poleg tega so bili do takrat ustvarjalci samo moški, navaja monografija Pozabljena polovica – Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem.
Ob letošnji obletnici njene smrti so nedavno v Preddvoru ob gradu Turn, na katerem je Turnograjska živela, odprli njej posvečen vrt. Prav na dan obletnice njene smrti so na gradu Turn v Potočah pri Preddvoru predstavili izdajo prvih zbranih del pisateljice z naslovom Ogledalo slovenskega srca. Slednje si je Josipina želela že v času življenja, a bodo dela izdana 173 let pozneje.
Še vedno spregledana v učnih načrtih osnovnih in srednjih šol
Dela Josipine Turnograjske so bila doslej precej slabo dostopna. V celoti so bila edinkrat izdana v doktorski disertaciji njene poznavalke Mire Delavec Touhami leta 2009. V novi publikaciji pa si bo lahko bralec ogledal izvirnik in prebral tudi posodobljeno različico s poljudnimi komentarji. Avtorica Delavec Touhami si želi, da bi to pripomoglo k uresničitvi prizadevanj, da bi Turnograjsko umestili v učne načrte osnovnih oziroma srednjih šol.
Ob lanski 190. obletnici rojstva je izšel tudi zgodovinski biografski roman Dehteče spominčice ljubezni avtorice Delavec Touhami.
"Turnograjska" je bil psevdonim, ki ga je navdahnil domači kraj
Josipina Toman (Urbančič) je svoja dela podpisovala s psevdonimom Turnograjska. Napisala je skoraj 40 povesti, največ kratkih zgodovinskih. Pogosto je segala po motivih iz slovanske ali obče zgodovine.
Komponirala je tudi klavirske skladbe in napeve s klavirjem za slovenske tekste, vendar se ni ohranilo veliko njenih skladb. Prvo skladba je napisala na Tomanovo pesem Tri rožice. V klavirski kompozicijski tehniki je bila zrelo razgledana, stilno pa pretežno usmerjena v klasiko. Spisala je tudi nekaj pesmi, ohranjene so tri: Zmiraj krasna je narava, Noč na grobu in Smereka.
Josipina Urbančič Turnograjska se je rodila 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru. Najprej jo je na domu učil kaplan Janez Kastelic, ki ga je pozneje nadomestil Lovro Pintar. Slednji jo je tudi seznanil z njenim poznejšim soprogom Lovrom Tomanom, ki je že leta 1849 izdal prvo pesniško zbirko Glasi domorodni.
Tako Josipina kot Lovro sta bila kulturno dejavna, predvsem sta se zavzemala za večjo uporabo slovenskega jezika. Po poroki sta se skupaj z Josipinino mamo in bratoma preselila v Gradec, kjer je Josipina, še ne stara 21 let, kmalu po porodu zbolela za ošpicami in junija 1854 umrla.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje