Sebastian Guggolz (Založba Guggolz, Nemčija) izdaja le dela umrlih avtorjev, poleg tega izdaja le prevodno literaturo. Kot je povedal na današnji okrogli mizi na Slovenskem knjižnem sejmu, avtorje najde na različne načine. Včasih jih najde na podlagi že obstoječih prevodov, kar pa je pri slovenskih avtorjih težje, saj ni veliko prevodov iz prve polovice 20. stoletja.

Slovenska književnost je marsikje še vedno ... španska vas
Kot je poudaril, je zanj izjemno pomembno sodelovanje s prevajalci in poznavalci literature iz različnih držav, odloča pa se vedno le glede na to, ali mu je knjiga všeč ali ne. Pri tem ne razmišlja veliko o tem, kaj bi ljudje želeli brati, saj ne skuša pritegniti vsega bralstva. Kot je povedal, izdaja "posebne knjige za posebne bralce". Sloveniji najbližji avtor iz regije, ki ga je izdal, je makedonski pisatelj Petre M. Andreevski.

Nemška založba Weissbooks, ki je prav tako manjša neodvisna založniška hiša, po besedah Anye Schutzbach deluje že desetletje, je pa popolno nasprotje Založbi Guggolz - prvenstveno izdajajo sodobne avtorje z nemškega govornega področja, zanimajo jih nova odkritja in presenečenja. Občasno pa si privoščijo tudi izdajo kakšnega prevoda.

Kot je poudarila, bi z vstopom v novo desetletje radi odprli še kakšna nova vrata, zato je vesela, da je v Ljubljani, in obenem radovedna, da bo spoznala slovensko literarno krajino. "Zanima me odkrivanje mladih glasov, želim pa se osredotočiti tudi na ženske glasove," je povedala. Ko pa se govori o prevodih, sama kot najboljši vir informacij vidi založnike iz drugih držav.

Pri nemški založbi Suhrkamp so izšla dela že več slovenskih avtorjev - denimo Mladena Dolarja, Slavoja Žižka, Tomaža Šalamuna in Aleša Štegra. Vendar bi radi, kot je povedala Janika Rüter, odkrili še kak nov glas iz Slovenije. Fokus pa imajo tudi na ukrajinske in ruske avtorje; med drugim so objavili več del ukrajinskega pisatelja Jurija Andruhoviča, ki je bil gost letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica.

V manjši neodvisni nemški založniški hiši Verbrecher pa po besedah Jörga Sundermeierja "ne iščejo knjig, ampak jih najdejo". Izdajajo knjige, ki so jim všeč, pomembno je le, da gre za dobro napisane knjige. Izdali so tudi že delo slovenskega avtorja, in sicer delo Yuropa Tanje Petrović. Sundermeier tudi meni, da so neodvisni založniki zelo blizu t. i. majhnim jezikom. "Smo bolj radovedni. Več si lahko privoščimo in ker nimamo toliko zaposlenih, lahko več tvegamo," je povedal.

Brez subvencij ne bi šlo
Beseda je tekla tudi o subvencijah. Govorci na današnji okrogli mizi sicer, kot so povedali, z evropskimi subvencijami nimajo veliko izkušenj, pridobivajo pa druge subvencije, tudi nacionalne. Strinjali so se, da brez subvencij prevodov ne bi mogli izdajati, saj bi bilo zanje predrago. Sundermeier je ob tem dodal, da so pri prevodih včasih "težava" tudi bralci, ki jih s kakšno knjigo ne dosežejo, pa še sami ne vedo, zakaj.

Okroglo mizo, ki jo je povezovala Renata Zamida z Javne agencije za knjigo RS (Jak), so organizirali Slovenski knjižni sejem, Jak in veleposlaništvo Švice.