Z vsakoletnimi tradicionalnimi srečanji pri Prežihovi bajti Koroški pokrajinski muzej ohranja spomin in širi spoznanja o pisatelju, njegovem življenju in delu. Z izborom vsakoletne teme srečanj osvetljujejo pomembne mejnike iz njegovega življenja in dela, v program pa vključujejo različne ustvarjalce, ki jih Prežihova literarna dediščina navdihuje in je del njihovega ustvarjalnega, strokovnega in umetniškega izražanja.
Letos so se povezali z Društvom slovenskih pisateljev in njihovim projektom Slovenska pisateljska pot, ki oživlja in predstavlja slovensko literarno pokrajino.
Spoznavanje slovenskih literatov
Današnji dogodek se začenja v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika v Ravnah na Koroškem z vodenim ogledom Prežihove spominske sobe in predstavitvijo njegove rokopisne zapuščine, kjer bo zatem tudi srečanje skrbnikov in vodnikov po spominskih muzejih in spominskih sobah literatov na Slovenski pisateljski poti.
Pred prevaljsko osnovno šolo se bodo v okviru dogodka pri pomniku Krojačku Hlačku spomnili še enega koroškega pisatelja Leopolda Suhadolčana, v slovenjgraški knjižnici pa bo potekal voden ogled razstave o Francu Ksaverju Mešku, na katerem si bodo obiskovalci lahko ogledali njegov originalni, še neobjavljen rokopis z naslovom Vir življenja.
Osrednji dogodek današnjega srečanja bo ob 18. uri pri Prežihovi bajti, kjer bo med drugim potekala konvencija Slovenske pisateljske poti. O pomenu tega projekta, ki bo združil kraje, povezane z literarnimi ustvarjalci, bo spregovoril njegov vodja Igor Likar. Tablo Slovenske pisateljske poti bo odkril predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.
Od črtic iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja do potopisov in zgodovinsko-političnih brošur
Prežihovega Voranca kot pisatelja slovenska literarna zgodovina uvršča med predstavnike socialnega realizma. Literarno pot je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, v katerih je opisal izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem.
Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise – Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh – ter zgodovinsko-politične brošure in članke.