Novico o nenadni smrti Tereze Vuk so sporočili z Beletrine, kjer je izšel njen Zakaj ima moj hudič krila, o katerem so pri založbi zapisali, da gre za "močno avtofikcijsko delo, v katerem avtorica brezkompromisno spregovori in razmišlja o odnosih v družini in z okolico, o preprekah in življenjskih preizkušnjah, prelomnicah, stiskah, zlomih in katastrofah."

Naključno ubrana pisateljska pot
Sama je o svojem romanu dejala, da je to knjiga, ki jo je "rabila v življenju. Vam mogoče ne bo pomenila dosti, meni pa. Čeprav smo morali med pisanjem vsi imeti maske gor, sem jih vsem snela dol. Sebi še najbolj. Knjiga, ob kateri upam, da boste najdli delček sebe. In ja, stare mamice se bojo zgražale. Ampak hudič v meni komaj čaka to. Da končno razprostre krila," piše na Beletrinini spletni strani.

Znana je bila predvsem po kolumnah, ki jih je pisala tudi za spletni portal Fokuspokus. "Bil sem prepričan, da nas bo vse preživela. Danes bi morala biti objavljena njena kolumna, pa se mi je včeraj opravičila, da ji ne znese, ker že nekaj dni leži. Njeni noni v slovo je bila nepričakovano njena zadnja. In jaz sem jo še nevede zlovešče opremil s simbolično fotko napisa z nagrobnika," je na omrežju X zapisal urednik portala Marko Crnkovič.

Tereza Vuk je začela pisati tako rekoč po naključju, leta 2012 pa je zmagala na Proznem mnogoboju. Leto kasneje je svoj blog predelala v knjigo Creepyatrija, ki jo je izdala v samozaložbi in je takoj postala slovenska podtalna uspešnica. "Bloge sem izdala v knjižni obliki zaradi bralcev, ki so me o tem prepričali. In imeli so prav, šele takrat se je v bistvu vsa ta pot začela," je povedala ob izidu v intervjuju za MMC.

Leta 2016 je sledila še knjiga Kolumnatrija, v kateri je zbrala svoje kolumne. "V prvi knjigi pišem o tem, kako mi je šlo vse narobe in sem si nekako želela, da bi vse to videl ves svet, zato sem jokala kot otroci: 'Poglejte mene! Jaz sem posebna!' Za pozornost je šlo. No, saj, dobila sem jo še prehitro. V drugi knjigi pa že zaradi lastne podobe, imidža ... Je*** ga, zdaj to 'furam'. Ali pišem posebno, pa je treba vprašati bralce," je še povedala v omenjenem intervjuju.

Sočen, trd, živahen pogovorni jezik
Dela Tereze Vuk zaznamuje sočen in slengovski jezik, zato so jo nekateri primerjali s Charlesom Bukowskim. A kot je sama večkrat povedala, ga pravzaprav ni nikoli brala. Pri Beletrini pa so zapisali, da je v svojih delih uporabljala sočen, trd, živahen pogovorni jezik z obilico kletvic, prisoten je tudi cinični in pogosto črni humor. Skozi svoje delo je opisovala "življenje, ampak če čakate dokončane doktorate, se obrišite pod nosom. Če je šola življenjepis."

Tereza Vuk na "svoj način odganja raznolike vsiljivce z odločnostjo, češ 'dajte mi mir za pisat', ker se zaveda blaginje te sublimacije, pretvorbe sinaptičnih spreletov v družbeno čislano početje. In ker se tovrstna priznanja vrstijo, se bo morebiti kmalu pojavilo vprašanje o prevodu v katerega od obsežnejših jezikov," je v recenziji njenega lanskega romana Zakaj ima moj hudič krila na Programu Ars zapisal Bojan Sedmak.